Skoraj vsi kdaj jemo kot odziv na svoja čustva – takrat govorimo o čustvenem prehranjevanju. To je pogosto avtomatično vedenje. Bolj, kot se hrana uporablja kot način čustvenega spoprijemanja, bolj se navada utrjuje. Če se čustveno prehranjevanje pojavlja pogosto, lahko postane težava, pišejo na portalu Healthline.
Kaj lahko sproži čustveno prehranjevanje?
Razlogov, zakaj prehranjevanje postane način čustvenega spoprijemanja, je več. Težka čustva lahko povzročijo občutek praznine ali notranje čustvene vrzeli. Poleg tega prehranjevanje spodbuja sproščanje dopamina — možganske kemične snovi, povezane z občutkom ugodja. S hrano oblikujemo tudi navade in rutine. Če vedno jeste ob stresu, lahko že ob prvih znakih stresa nezavedno posežete po hrani.
Željo po hrani lahko sproži skoraj karkoli. Med pogostimi zunanjimi razlogi so:
- Stres na delovnem mestu
- Finančne skrbi
- Zdravstvene težave
- Težave v odnosih
Ljudje, ki sledijo restriktivnim dietam ali so pogosto “na dietah”, se pogosteje čustveno prehranjujejo.
Ali je čustveno prehranjevanje motnja hranjenja?
Čustveno prehranjevanje ni motnja hranjenja, vendar je lahko znak neurejenih prehranskih vzorcev, ki lahko vodijo v razvoj motnje hranjenja.
Neurejeno prehranjevanje lahko obsega:
- Zelo tog odnos do izbire živil
- Označevanje živil kot “dobrih” ali “slabih”
- Pogoste diete ali omejevanje hrane
- Pogosto prehranjevanje kot odziv na čustva namesto na telesno lakoto
- Neredne obroke
- Vsiljive misli o hrani, ki začnejo vplivati na druge vidike življenja
- Občutke krivde ali sramu po uživanju živil, ki jih dojemate kot “nezdrava”
Kako prepoznati čustveno prehranjevanje?
Ljudje, ki hrano uporabljajo kot način čustvenega uravnavanja, lahko občutijo:
- izgubo nadzora ob določeni hrani
- močno željo po jedi ob intenzivnih čustvih
- potrebo po jedi tudi, ko niso lačni
- občutek, da jih hrana pomirja ali nagrajuje
Kako prenehati s čustvenim prehranjevanjem?
Spoznavanje čustev, ki sprožijo prehranjevanje
Pišite dnevnik čustev. Prehranjevanje kot odziv na čustva je pogosto avtomatično, zato je zavedanje o svojih čustvih bistvenega pomena. Poskusite tudi beležiti trenutke, ko opazite, da jeste, ko niste lačni. Zapišite si:
- Kaj se je dogajalo
- Kako ste se počutili
- Katera čustva ste zaznali ob želji po jedi

Ko boste bolje razumeli svoja čustva, situacije ali misli, ki sprožijo prehranjevanje, lahko začnete uvajati spremembe. Če denimo opazite, da jeste ob stresu, se osredotočite na obvladovanje stresa. Če jeste iz dolgčasa, razmislite, kako drugače zapolniti čas.
Gibanje
Gibanje oziroma telesna aktivnost lahko pomaga obvladovati stres in tesnobo. Pomaga zniževati raven stresnih hormonov in spodbuja sproščanje endorfinov, ki izboljšajo razpoloženje. Ni nujno, da je telesna aktivnost intenzivna: začnete lahko s kratkim sprehodom ali nežnim raztezanjem in opazujte kako se pri tem počutite.

Vaje čuječnosti
Čuječnost ima številne koristi za duševno zdravje in je lahko po podatkih raziskav učinkovita strategija za obvladovanje tesnobe in prehranjevanja, povezanega s stresom.
Gre za usmerjanje pozornosti v sedanji trenutek. Če so stres, slabo razpoloženje ali tesnoba sprožilci vašega prehranjevanja, vam lahko vaje čuječnosti pomagajo.

Kdaj poiskati pomoč?
Za iskanje pomoči ni potrebna formalna diagnoza. Če vas vaš odnos do prehranjevanja skrbi, poiščite podporo strokovnjaka: zdravnika, psihologa ali dietetika, ki vam bo pomagal nasloviti tako telesne kot psihološke vidike čustvenega prehranjevanja.
Prepoznavanje vzorcev čustvenega prehranjevanja je lahko priložnost za globlje razumevanje sebe in svojih občutkov.
Viri:
- Healthline, Emotional Eating: What You Should Know. Dostopno na: https://www.healthline.com/health/emotional-eating. Februar 2026
- https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC9425809/
- https://www.nature.com/articles/s41598-024-57687-7



