‘Cepljenje ščiti vse generacije’ je slogan letošnjega svetovnega in evropskega tedna cepljenja, ki ju že 20 let obeležujemo v drugi polovici aprila. Zahvaljujoč cepljenju se nekatere nalezljive bolezni praktično ne pojavljajo več, druge pa le še redko. In ob zadostni precepljenosti proti HPV bi lahko v prihodnje odpravili eno vrsto raka – to je rak materničnega vratu.
“V Sloveniji se lahko pohvalimo, da ima naš nacionalni program cepljenja že dolgo tradicijo, saj so bila številna cepljenja, zlasti za otroke, omogočena v 60. letih prejšnjega stoletja. Sistematično cepljenje skozi več desetletij je omogočilo, da se pri nas nekatere nalezljive bolezni, kot so otroška paraliza, davica, rdečke, mumps in okužbe s Hib, ne pojavljajo več, nekatere pa redko – denimo tetanus pri starejših necepljenih odraslih in posamični primeri ošpic,” je na današnji novinarski konferenci poudarila Dr. Marta Grgič Vitek, epidemiologinja in nacionalna koordinatorica programa cepljenja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Temelj javnega zdravja: zaščita najmlajših
Cepljenje ima posebno vlogo pri zaščiti dojenčkov in majhnih otrok, ki so zaradi nezrelega imunskega sistema najbolj ranljivi. “Cepljenje jih namreč zaščiti že pred okužbo samo ali pa pred težjim potekom bolezni. Zaščiti jih na prefinjen in varen način vnaprejšnje priprave imunskega sistema, kako naj odreagira ob stiku z določenim povzročiteljem. Tako lahko telo nevarnost hitreje prepozna, pravočasno reagira in pripravi ustrezno obrambo,” je povedala pediatrinja Alenka Rus iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
Starši pediatrom najbolj zaupajo glede informacij o cepljenju. “Mi tudi razumemo starševske dvome in oklevanja, a naš cilj je podati jasno informacijo – cepljenje ostaja eno najbolj varnih in učinkovitih zaščit za otroke. Zato bi moralo biti cepljenje standard in ne privilegij prav za vse otroke tega sveta,” je jasna aktualna pediatrinja leta.
Cepljenje v nosečnosti – zaščita za dva
Za zaščito pred nekaterimi okužbami v prvih mesecih dojenčkovega življenja, ko je najbolj ranljiv in sam še ne more biti cepljen, lahko poskrbi že nosečnica. V nosečnosti se priporoča cepljenje proti oslovskemu kašlju, gripi in respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV). Cepljenje je varno in učinkovito.
“S cepljenjem nosečnica razvije protitelesa, ki se preko posteljice in kasneje tudi z materinim mlekom prenašajo na otroka ter ga ščitijo v prvih, najbolj ranljivih mesecih življenja. Okužbe, kot so RSV, oslovski kašelj in gripa, lahko pri dojenčkih povzročijo hude zaplete, pri nosečnicah pa je potek bolezni lahko hujši, zato cepljenje pomembno zmanjšuje obolevnost in celo umrljivost. Cepiva so neživa, ne morejo povzročiti okužbe ali poškodbe ploda, neželeni učinki pa so večinoma blagi in prehodni,” je pojasnil prof. dr. Miha Lučkovnik, ginekolog in in vodja Oddelka za intenzivno perinatalno medicino v UKC Ljubljana.
Najslabša precepljenost odraslih s priporočenimi cepljenji
V Sloveniji je razmeroma dobra precepljenost z obveznimi cepljenji, slabša s priporočenimi cepljenji otrok in najslabša s priporočenimi cepljenji odraslih. “V odrasli dobi tistim, ki so bili popolno cepljeni kot otroci, določena cepljenja samo priporočamo in pravzaprav niso obvezna,” je pojasnila doc. dr. Nena Kopčavar Guček, družinska zdravnica z Zdravstvenega doma Ljubljana. Gre za cepljenje proti davici, tetanusu, klopnemu meningoencefalitisu (KME), oslovskemu kašlju, gripi itd. Prav tako se priporočajo določena cepljenja in zaščita v primeru potovanj na endemska področja.
Kot je dodala, ima tudi pri odraslih največji vpliv na odločanje o cepljenju mnenje osebnega izbranega zdravnika. “Zanimivost, ki jo opažamo pri cepljenjih odrasle populacije, je vpliv motivacije na pripravljenost za cepljenje. Pri cepljenjih in zaščito z zdravili zaradi turizma opažamo, da so posamezniki precej brezskrbni – ne povprašujejo po sestavi cepiva, po stranskih učinkih ali po številu posameznikov, ki so že prejeli to cepivo. V primerjavi s cepljenjem proti gripi, covidu-19 itd., kjer so skepsa, dvomi, vprašanja in odziv na cepljenja zelo drugačni,” je ponazorila.
Starejši odrasli zaradi slabenja imunskega sistema dovzetnejši za okužbe
Kako so pomembna cepljenja tudi za starejše odrasle, je poudaril Gregor Veninšek, predstojnik Centra za geriatrično medicine, UKC Ljubljana. Imunski sistem starejših slabi, zaradi česar so bolj izpostavljeni okužbam. “Gripa in pnevmokokne okužbe sta pomembna povzročitelja obolevnosti in z boleznijo povezanih zapletov. Obe bolezni sta povezani s slabim počutjem, obiski pri osebnem zdravniku, na urgenci, s potrebo po bolnišničnem zdravljenju in povečano umrljivostjo. Med sezono gripe lahko umre do 500 oseb več, večina smrti je med starejšo populacijo. Med osebami, starejšimi od 75 let, jih ob invazivni okužbi s pnevmokokom lahko umre skoraj tretjina,” je opozoril in dodal, da je proti obema okužbama na voljo učinkovito cepljenje.
Cepljenje lahko pomembno zmanjša tveganja in individualno in družbeno breme obeh bolezni. “Cepljenje proti gripi lahko prepolovi obolevnost, zmanjša obiske urgence za do tretjino in močno zmanjša težje poteke bolezni. Cepljenje proti pnevmokoku pa lahko prepreči vsako deseto hospitalizacijo in do polovico smrti zaradi invazivnih okužb,” dodaja Gregor Veninšek.
Proti gripi cepljenih 42.000 več prebivalcev kot lani
Program cepljenja se z leti dopolnjuje in danes vključuje tudi številna priporočena cepljenja za odrasle, starejše in druge ranljive skupine. V letošnjem letu se je denimo omogočilo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za dodatni dve generaciji prebivalstva (stari 43 in 44 let), prav tako bodo imeli od jeseni dojenčki možnost nove zaščite proti RSV – z dolgo delujočimi monoklonskimi protitelesi.
Čeprav se je letos proti gripi cepilo več kot 42.000 ljudi več kot lani, pa je ta precepljenost še vedno nizka v primerjavi z zahodnoevropskimi državami. “Pomembno je vzdrževanje visoke precepljenosti oz. izboljšanje precepljenosti pri vseh cepljenjih, ki jih zagotavlja nacionalni program cepljenja, tako pri otroških cepljenjih kot cepljenjih odraslih in cepljenjih ranljivih skupin,” je poudarila dr. Marta Grgič Vitek.
