Stara sem 35 let. Deset let poskušam zanositi.
Na samoplačniškem pregledu mi je ginekologinja s pomočjo ultrazvoka
ugotovila, da imam miom pod levim jajčnikom premera 3cm in povedala, da ni nevaren (kako to ve?) in da se ga da odstraniti z laparoskopijo. OK. Vprašanje: kakšna je verjetnost, da je miom preprečeval zanositev? Ali je lahko vzrok nastanka mioma vnetje hudo jajčnikov, ki sem ga imala pred 15 leti. Sicer imam normalno ovulacijo in prehodne jajcevode.
Hvala.

Draga Hani,

miom je načeloma nenevarna bula v maternici, ki vznikne iz gladkomišičnih celic materničnega tkiva in nima nobene zveze z vnetji. Pomembnost mioma niha v odvisnosti od njegove velikosti, njihovega števila, kje leži(jo) in kakšne težave povzroča(jo). Veliki miomi (recimo večji od 5-8 cm) lahko pritiskajo na okolne organe in povzročajo npr. stalni “pritisk na vodo” ali občutek, da je potrebno na blato, lahko pa tudi nenadoma ostanejo brez prekrvitve (pravimo, da nekrotizirajo) in povzročijo bolečino kar tako. Če so vznikli blizu maternične sluznice ali v sredini stene maternice, lahko povzročajo močne menstruacije ali celo vmesne krvavitve ter posledično slabokrvnost, ker v nosečnosti pogosto (ne vedno) zrastejo, pa lahko povzročijo različne težave (moten pretok skozi posteljico, bolečine) ali motijo porod, če so npr. nizko na maternici. Če je miomov zelo veliko lahko res motijo delovanje maternice na splošno, povzročajo močne menstrualne krvavitve, bolečine in motijo tudi zanositev ali že nastale nosečnosti in porode, saj močno spremenijo obliko in velikost maternice in njene votline. Potreba po zdravljenju je torej odvisna od marsičesa, nikakor ne le od diagnoze “miom”.
Miomi se pogosteje pojavijo pri starejših ženskah (ne buvalno pri starih), mislim v reproduktivnem smislu, torej pri mlajših od 25 let so prej izjema, pri starejših od 35 let pa se pojavijo že skoraj v 30%. Miomi so odvisni od ženskih spolnih hormonov zato se po meni praviloma zmanjšajo in manjši celo izginejo.
Če miom pri vas leži na zunanji strani maternice (ne blizu sluznice) in če je manjši od 5cm premera, potem res ne potrebuje terapije in tudi ne moti niti zanositve niti verjetno ne bo motil nosečnsoti, če seveda v nosečnsoti slučajno ne bo zrastel nad pričakovanjem (velikost mioma se lahko v nosečnsoti tudi močno poveča). Potreba po terapiji je torej odvisna od marsičesa, nikakor ne samo od diagnoze “miom”.