Odtegnitveni sindrom
Spoštovani,
Ker mi antidepresivi niso pomagali (Seroxat, Cymbalta) in sem imel neznosne stranske učinke (vrtoglavica, misli na smrt, itd.), sem se odločil z njimi prenehati. Manjšal sem odmerke. Sedaj sem čisto prenehal.
Je to odtegnitev; doživljam slabosti, hoja je opotekajoča, mišice mlahave, msli otežkočene, sanje so grozne, kar naprej se zbujam, naveličan sem življenja….torej kot na začetku, ko sem začel z antidepresivi.
Koliko časa bo še trajalo to trpljenje, kdaj bom dosegel psihično in fizično ravnovesje, kdaj bom spet ljubil življenje, bil poln energije, načrtov za prihodnost?
Opotekajoči
P.S. Je res, da je za tako stanje krivo pomanjkanje serotonina in dopamina, da se glukoza nekako nepravilno presnavlja v možganih? Za samomorilne misli, da se včasih znajdem na drugem koncu Slovenije, brez da bi vedel, kako in zakaj?
Pozdravljeni,
po ukinitvi antidepresivov, se lahko pojavijo težave. To ni znak za odvisnost, ampak se simptomi pojavijo zaradi sprememb v številu receptorjev. Zato svetujemo postopno ukinitev. Dovolj postopno, da posameznik nima težav. Seroxat takšne težave povzroča pogosto.
Predno zavrnemo antidepresiv ga je potrebno jemati dovolj dolgo časa, v dovolj visokih odmerkih. Glede na dolgotrajnost zdravljenja, je potrebno poiskati zdravilo, ki ga posameznik dobo prenaša.
Očitno, da vam depresija še vedno dela hude težave. Odločite se za zdravljenje in vztrajajte dokler ne najdete utreznega. Ob zdravilih imate vse možnosti za izvajanje ukrepov, ki lahko prinesejo izboljšanje.
Storite to predvsem zaradi suicidalnih misli, ki ogrožajo vaše življenje.
lp
Pozdravljeni,
antidepresivov je vsaj 9 skupin (v vsaki je najmanj eno zdravilo) v 10 skupini so “drugi antidepresivi”, ki imajo druge indikacije in jih uporabljamo za zdravljenje depresivnosti.
Pri hujši depresivni bolezni enostavno ni mogoče nekaj po lastni volji spremeniti v glavi ali načinu življenja – ni dovolj. Zdravljenje z antidepresivi je nujno.
Samomorilnost je sestavni del bolezni in se lahko pojavi kadarkoli v poteku bolezni in zdravljenja. Nevarnost pa je večja v fazi začetnega izboljšanja, ko je razpoloženje še v celoti depresivno, energetska opremljenost pa se je z zdravili že popravila. Zdravila lahko dodatno prispevajo k suicidalnosti s stranskimi učinki (nemir, vznemirjenost) – o čemer se je nujno pomeniti z zdravnikom, ki vam je zdravila predpisal. Naš cilj je izbrati učinkovito zdravilo, ki ga pacient prenaša brez hujših motečih stranskih učinkov.
Kot vidite, ni tako enostavno.
lp