indigo otrok
Nelli, če želite kaj več izvedeti o idigo otrocih, vam priporočam, da si sposodite knjigo avtorice Carroll Lee: Indigo otroci so med nami. Sama sem jo pred leti prebrala in je zelo dobra. Na preprost način predstavi različne tipe indigo otrok in kako ravnati z njimi. Ti otroci so ponavadi zelo nadarjeni za glasbo, matematiko …, a okolica tega ne opazi in jih ne vzpodbujajo v pravo smer, zato so “problemtični.”
ja, nekoč so bili pretirano živahni, pol hiperaktivni, vmes posebni, sedaj pa indigo….menim, da je to nova kategorija novodobnih strokovnjakov.
Pač, večina otrok je živahnih, posebnih, včasih nemogočih ampak vsi so otroci in prav je tako, pomemben pa je naš pogled nanje in predvsem veliko ljubezni in potrpežljivosti.
LP, D.
Moj je pa roza-pikčast! s kodrlajsastimi štrajfni
Nehajte si izmišljevat nalepke za otroke, s katerimi ste potem domnevno odrešeni vseh nadaljnih (napornih!!!) kativnosti, ki bi morda lahko kaj spremenile na otroku v njegovo dobro. Raje si priznajte, da imate doma čez vsako mero razvajane otroke, pa bo prej kaj koristi od tega.
Ne razumem mamic, ki besedičijo o nečem, o čemer nimajo pojma. Indigo otroci so med nami, informirajte se, potem pa pišite, da so roza-pikčasti, hiperaktivni … S tem samo žalite tiste starše, ki take otroke imajo. Res jih je veliko razvajenih, ker si starši ne vzamejo časa zanje ali pa jim preveč popuščajo, a so tudi posebni otroci, ki potrebujejo več pozornosti, nevedneži pa jih označijo za razvajene.
Torej, knjigo v roke, potem pa trosite pametne!
ali to pomeni hiperaktiven. pri 3 letniku pa boš to bolj težko dokazala. poglej gradivo, to se lahko dokaže šele ko mora določen čas aktivno sodelovat, to pa je šele v šoli. tudi moja je potem hiperaktivna, v resnici je le bolj živa kot zgledajo drugi, samo to si verjetno misli vsaki starš za svojega ko mu zraste žez glavo. pa zato otrok ni ne razvajen ne hiperaktiven. otroci pa so le toliko razvajeni kot jim sami dopuščamo.
sicer pa če misliš da je hiperaktivna v smislu bolezni, potem imaš priložnost, če še nista imeli sistematskega, pri 3 letih imata tudi psihologa, pa ga vprašaj, oz. zaprosi za posvet.
add 1. strokovni termin je hiperkinetičen (se uporablja v psihologiji), ne hiperaktiven (se uporablja v pedagogiki)
add 2. hiperkinetičnost se da diagnosticirat povsem brez dvoma že pri enoletnikih.
Večina ljudi ima zelo aktivne, radovedne otroke. Hiperkinetičnih otrok je manj kot 10% celotne populacije, od hiperaktivnih pa je prbl. 80% otrok s posebnimi potrebami. To pomeni, da je med zdravo populacijo otrok hiperkinetičnih 2-3%.
Oznaka Indigo ni diagnoza in ni priznana v etabliranio stroki. Lahko verjameš, ali pa tudi ne. Tako je tudi s čakrami, zmajevimi črtami, auro in še marsičem. Je pač stvar prepričanja. In ker je stvar osebnega prepričanja bi bilo dobro če se med seboj ne žalimo. Strinjat se nam pa ni treba
Za moje pojme indigo, iskrivh, kristalnih in ne vem kakšnih otrok še – ni. Vsak otrok rabi pozornost, ima dneve ko rabi še več pozornosti, vsak otrok ima dneve, ko je vodljiv, ubogljiv in dneve, ko je “gluh”, ko ne uboga, vsak otrok ima dneve, ko z lahkoto upošteva postavljene mu meje in dneve, ko bi te meje rušil non-stop – vendar samo otrok, ki mu nikoli niso postavili meja, ki mu nikoli niso dopovedali, da mora počakat, ki mu nikoli niso povedali, da ni absolutni car, ker je pač “indigo”, nikoli ne pozna in ne spoštuje nobene meje. Tak otrok zame ni ne indigo, ne iskriv in ne kristalen, tudi ne roza-pikčast, ampak zgolj in samo nevzgojen in neprilagojen na življenje v skupnosti, kar je danes nuja.
Zame so indigo in vsi ostali posebni otroci dejansko smo nalepke in izgovor. Zadnjič je v sinovi skupini deček pornili drugega dećka, da je ta padel in si grdo prebil brado. Reakcija mame je bila “veste, naš je kraljevski otrok, z njim je treba s spoštovanjem” Ni je niti zanimalo, kako je z dečkom, ki ga je njen sin pornili, niti se ni opravičil, ne ona, ne fant – nič. Je indigo in stvar ocvrta. Fant je ves čas moteči dejavnik, ruši skupino, vedno počne vse kontra, tudi ostali otroci so ga začeli izločat, zato je agresiven in nesramen do njih. A ukrepat ne sme nihče nič, ker je indigo. A ni fajn?
Podatek Aeyrin Sun bo kar pravi. Meni so na sistematskem rekli, da sin kaže znake hiperaktivnega otroka. Hkrati so razložili, da je delež dejansko hiperaktivnih otrok le med 1 in 3% in da diagnozo dobiš okoli 10. leta, če si zanjo prizadevaš. Pa da je hiperaktivnost mnogim staršem krasen prikladen izgovor za to, da dvinejo roke od naporne naloge, ki se ji reče vzgoja otrok. Če bi marsikak starš vedel, kako huda in zoprna motnja je hiperaktivnost, svojega otroka ne bi tlačil v ta zos. Jaz si za svojega otroka nalepk ne želim. Nobenih. Zato sem in bom še grizla v kislo jabolko, ki se mu reče vzgoja in postavljanje meja, spodbujanje, motiviranje in tudi omejevanje otroka, da bo zrastel v kolikor toliko normalnega človeka, brez nalepk in oznak. In to menim kljub temu, da sem prebrala kar nekaj literature o iskivih, kristalnih, indigo in hiperaktivnih otroci. O teh zadnjih zaradi svojega sina, o prejšnjih pa, ker naj bi nekaj knjig o tem prevajala, pa jih nisem, so mi milo rečeno “preveč ameriške”, tudi če ena od avtoric ni Američanka.