Pri pospravljanju sem našla staro knjigo z naslovom PREHRANA ZDRAVEGA IN BOLNEGA DOJENČKA. Nikjer ne piše, kdaj je izšla, iz uvodne besede sklepam, da okoli leta 1970. Napisal jo je prof. dr. Leo Matajc. Vse me je zelo presenetilo, nekaj citatov vam ponujam v branje.

Navadni dojenčkov jedilnik
Prvih 12 ur po rojstvu novorojenčka ne hranimo. Drugih 12 ur mu dajemo vsake 4 ure nekaj kavnih žlic sladkega kamiličnega čaja. Drugih 24 ur pristavimo otroka k prsim ob vsakem drugem obroku, tako da dobi 3x prsi, 3x pa sladek čaj. Tretji dan opustimo sladek čaj in odtlej dojimo otroka vsake 4 ure. Po tretjem tednu začnemo uvajati sadni sok po kapljicah in vitamin D. Količino sadnega soka zvišujemo dnevno po 1 kapljico, pričnemo pa s 5 kapljicami. Itd…

Dodajanje
Včasih traja nekaj tednov, da izdleajo mlečne žleze dovolj mleka. Do tedaj pa moramo dati dojenčku po vsakem dojenju dodatek razredčenega kravjega mleka ali mlečne konzerve. … Če se z dodajanjem dojenje ne popravi kmalu, opustimo takšen način prehrane, ker je prezamuden. …

Celiakija
… Dojenčka moramo hraniti z večjimi količinami hrane, kot ustreza starosti.

Potem so pa še recepti in drugo.

Sem kar nekaj časa razmišljala, kako je to možno, da so takrat učili čisto drugače kot sedaj. In to, da s(m)o otroci preživeli ne igra nobene vloge. No, prišla sem do zaključka, da je potrebno upoštevati zdravo pamet in ne slepo ubogati raznih doktorjev, psihologov, knjig. … In da bodo že čez nekaj let ugotovili nekaj novega in bo to, kar počnemo sedaj, narobe.

No, najhuje se mi zdi to, da so svetovali, naj novorojenček strada en dan. Saj se že odrasel človek ne počuti dobro, če nič ne je, kaj šele malo bitje, ki je prišlo komaj na svet. Torej skregano z logiko.

Tudi jaz nisem ubogala nasveta pediatrinje. Moj sinko je bil velik zaspanček in se je dojil po 1 uro. Pediatrinja je rekla, da se naje v 5ih minutah, največ 10 in naj ga potem odstavim. Ker poznam svojega otroka vem, da se ni najedel in sem seveda ravnala kot sem vedela, da je prav. No, sedaj je že velik fant (10 m) in se pri meni hitro naje.

Kakšno je pa vaše mnenje o vsem tem.

Groza, da so stradali majhno bitjece.

Tile nasveti so za danes res smešni, ampak trideset let nazaj so menili, da naravno ni dovolj in da je prav, da se v vse vtikamo. Moji mami, ki je postala mama v sedemdesetih, je bilo zelo čudno gledati mene, svojo hči, kako ne potrebujem dodatnega mleka in čaja za mulčka itn. Tudi jaz sem največ poslušala kar samo sebe, svoj instinkt, dobra podlaga pa so mi bili prav tako novejše raziskave in nasveti s tega in s foruma Dojenje. Velikokrat sem vzela v roke tudi legendarno Spockovo Nega in vzgoja otroka, njegove nasvete sem malo presejala, pa se jih je dalo kar dobro porabiti tudi trideset let kasneje.
Sicer pa, drugačna ni le vsebina modernih priročnikov, drugačni so tudi otroci, življenjski stili, onesnaženost okolja…

LP Neja :-))

Ja, res je malce strašljivo. Če se pa spomnim prvih 48 ur v porodnišnici, ko nisem imela niti kaplje mleka, je bil moj mali lačen še dalj časa z vednostjo sester in v mojo grozo. Tolažili so me, da ima otrok še za en dan rezerve, ko se rodi, ampak še en dan je bilo pa kar hudo, ko je tako lačen jokal.

Lp Neja

HA,HA,HA tudi meni je toisto knjigo dala tašča-knjiga je res predpotopna…kaj moremo,časi se spreminjajo.Pa zanimivo je,kolikokrat je na jedilniku riž(takrat je bila blitva,ohrovt,šparglji…še Amerika)Knjigo bom odnesla kar nazaj na podstrešje,ob prvi priliki pa nazaj k tašči…
PREHRANA ZDRAVEGA IN BOLNEGA DOJENČKA
PROF.DR.LEO MATAJC
MARIJA KOŠAK IN MARIJA KRAMBERGER višji medicinski sestri
ZALOŽBA CENTRALNEGA ZAVODA ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA

Ko je mama rodila mene, je bila doktrina, da je dojenje brez veze, zaostalo in da je bolje otroka takoj navaditi na mleko iz lekarne. Ker se je moja mama odločila drugače in me dojila do enega leta, je veljala za nemoderno in zaostalo.