Otrok ima gnojne oči, vendar gremo v vrtec
Uvajam svojo pikico v vrtec. Včeraj je bil drugi dan in prvi dan, ko je bila pol ure sama. Mislim, da se vsaka mama zaveda (vsaj pri meni je tako), da mi je veliko huje kot otroku, ki se navaja na igro in otroško družbo. Prvi dan sva se z vzgojiteljico malce menili in opazila sem (otrok v skupini je 14), da je večini iz noska teče. No, to ni nič posebnega sem se mislila, saj vsi starši res ne morejo vzeti bolniške zaradi smrkavega nosa, še posebno ne v zimski sezoni.
Kar sem opazila pa včeraj, pa me je vrglo iz tira. Pripeljem svojo pikico ravno takrat, ko je nek očka pripeljal svojega sina. Očka zrihtan gospod, z kravato, usnjeno poslovno torbico, polišpan do konca in še naprej. Nič posebnega si mislim, dokler ne pogledam otroka. Revček mali, poleg tako smrkavega nosa (smrkec je že kar jedel), je imel zlepljene (beri ZLEPLJENE) oči zaradi gnojčka, ki je imel že strjen na trepalnicah. Revček sploh ni videl. Si predstavljate? Pa ata ni bil niti toliko, da bi mu jih obrisal. Otročka je dal vzgojiteljici v naročje in rekel: “No, lepo se imejte.” Sama sem bila tako šokirana, da sploh nisem dojela. Pogledala sem vzgojiteljico, ki mi je prijazno rekla: “A zdaj veste, o čem sem vam včeraj govorila?”
Res je, spet sem noseča. Hormončki šibajo gor in dol, vsake pet minut sem drugačnega razpoloženja, pa vendar vas lepo prosim, ali pretiravam. Sama sem imela “priložnost” (tudi moja mala deset dni po rojstvu), da sem enkrat imela gnojne oči, pa sem mislila, da bom znorela. Vse te peče, skeli, nič ne vidiš, si živčen, se kar naprej mencaš, skratka tako neprijetno, da ni za povedat. Kako so lahko starši (ne bom rekla smo, ker se ne prištevam med take starše) tako neobčutljivi in tako brezbrižni za počutje svojih otrok? Tudi, ko sem čez pol ure prišla nazaj po hčero, je bil revček sam v kotu in se je mencal in mencal… pa brez učinka, še vedno ni jasno videl.
Drage mamice in očki, ali sem samo preveč občutljiva ali je tu res nekaj narobe. Po eni strani mi je žal, da nisem očka prijazno obvestila kakšen občutek je to, če ne vidiš, po drugi strani sem bila preveč šokirana, da bi sploh kaj izjavila, po tretji strani, pa vendarle ni moja pravica, da karkoli rečem v zvezi z otrokom, saj konec koncev ni moj otrok. Pa vendarle…
Sem mislila, da bom prespala in da bo danes bolje, pa je bil očitno prevelik šok. Bom videla, če bo danes fantek tudi v vrtcu.
Lepo se imejte in pazite na svoje pikce.
se strinjam s KatjoH, to je stvar vzgojiteljic, da zavrne bolne otroke. Ne bi rada zagovarjala starše, ampak tudi moj mož zjutraj sam obleče in odpelje otroka v vrtec in po mojih izkušnjah bi bil on tudi kaj takega zmožen. Nekateri moški pač nič ne opazijo. Enkrat je celo našega pikeca peljal v vrtec z vročino in res ni ugotovil 🙁
Mi našo pikico ne peljemo v vrtec, pa če maltene samo kihne. Sonček se mi pač smili in ne znam si predstavljati, da bi morala v vrtec bolna. Je pa res, da imam možnost varstva (dobra moja mama in oči). Vendar pa se sprašujem, kaj bi bilo če njiju ne bi bilo?? Sama ne morem izkoristiti niti dneva bolniške ne zase, ne za otroka (nisem izostala niti dneva zadnjih deset let). Res se sprašujem kaj bi bilo? Kam bi otroka dala, ko bi mu teklo iz noska in to od septembra do maja….
ne, nisi preveč občutljica. Tudi mene vedno zaboli, kadar kateri od staršev pripelje v vrtec hudo kašljajočega ali kako drugače bolnega otroka. Jaz sem ga včeraj obdržala za en dan doma samo zato, ker se mu je čisto majčkeno nabralo v kotičkih gnojnih zaspančkov. Danes je dobro. Če bi ga dala v vrtec in bi šel za uro ali več ven, bi bilo gotovo danes slabše, tako je pa vredu. In danes je sam prosil, če gre že lahko v vrtec. Če bi videla gnojček, vsekakor ne bi šel.
Res je, da sem jaz na porodniški. Ampak a ni laže ukrepati takoj, tudi če je treba na vrat na nosi prosit babico ali koga za varstvo tisti dan, kot pa da se virusi razmnožijo?!
Prosim, jaz tudi ne razumem tega.
M
že včeraj sem na en podoben post odgovarjala, naša ne gre v vrtec če ima gnojne očke (zdravnica pravi da je to streptokok ki se zelo prenaša), valda če ima vročino absolutno ne……če pa nosek pušča in je ostalo vse Ok, torej da normalno je in spi, pa res ne morem biti na bolniški….mamo in očeta imam samo še jaz, moževa sta pokojna, pa še moji so 160 km stran, tko da…..
no zadnjič je nosek puščal in v vrtcu ni spala in je mož vzel en dan dopusta da sta bila v petek doma, no sej je pol zbolela (angina), no tako jo skušamo mal pockrljat……
a ja pa z drisko tud ne gre v vrtec……
na letos je drugo leto v vrtcu in je malo bolje, lani sem pa bila več na bolniški kot v službi, ker sva novembra začeli……
Že tista prejšnja debata o prekuževanju me je podžgala, tole pa še bolj. Včeraj sem ravno govorila z vzgojiteljico moje hčerke o teh zadevah. Takole je rekla. Žal je danes tako, da je vrtec ena velika prodajalna/firma. Ki zbira stranke in jim mora ustreči čim bolj, da jih tudi obdrži. Tako razmišljajo seveda vodje vrtcev, ki kaj hitro ugotovijo, kateri so tisti starši, ki zahtevajo “posebno” obravnavo. Vzgojiteljicam je ukazano, da z njimi ravnajo v rokavicah. In takih staršev je vse več. V navezi s tem primerom; Ne vem sicer ali je ta očka eden takšnih “kvazivplivnežev”, ampak naši vzgojiteljici si ne bi upali zavrniti takega otroka, ker bi se zgodilo tole. Očka bi ju najprej pošteno nadrl, nato pa tekel k vodji, ki bi prišla k njima in jima nič kaj prijazno naročila, da otroka nikoli več ne zavrneta. Tudi če mu iz spodnjih gat leze driska, iz ust bruhec iz nosa in oči pa gnoj. Ker ga nočemo zgubiti (stranke namreč)!!!! Pritožb zaradi zavračanja otroka je bilo v tem vrtci namreč v zadnjih letih veliko več kot pritožb zaradi okuženih v skupini! In tako to je, na tehtnici prevagajo močnejši, vplivnejši, nesramnejši, ostali pa lahko upamo, da bo naš otrok čim dlje zdrav.
Ne vem, če je tako tudi drugje, ampak predvidevam, da je slika podobna. Vplivni in prodorni imajo ponavadi veliko dela, zato si kakšne bolniške ja ne morejo privoščiti. Še posebej ne za otroka. Saj so trpežni, je rekla nekoč ena mamica, ko sem jo iz šole klicala, da deklica bruha. In še dodala:” Pa dajte ji piti, da ne dehidrira do štirih, ko pridem ponjo!”
Lp Naja
Draga Naja,
a ne obstaja noben pravilnik v vrtcu, kjer je napisano, da lahko pridejo le zdravi otroci?? Ne vem, ampak če se dobro spomnim, sem nekje prebrala nekaj o tem. In ko je otrok boln je potrebno prinesti zdravniško potrdilo, da je zdrav za vrtec. Nikoli pa to v teoriji ni špilalo. Ali je to samo interni dogovor? Ali se ne bi dalo kaj postoriti na tem področju?
Obstaja zakon!!!! Nekaj postov nižje ga je citirala NinaP. Samo realno je slika drugačna, saj prevladajo tržne prednosti in ne tiste, ki temeljijo na zdravstvenih pravicah ipd. Razmišljam že od včerja, kaj bi se dalo narediti. Po eni strani razumem vzgojiteljice, ker delam v šoli in vem kako je ko si v taki situaciji. Šef nekaj, tvoje norme pa drugo. Pa si v sebi razdvojen in bi znorel. Po drugi strani pa je v igri tudi moj otrok in ne morem tega kar tako požreti. Zhtevam, da mu nudijo osnovne pravice!!!!! Imate kakšne ideje? Na plano z njimi. Jaz sem takoj za, da se kaj premakne na tem področju. Saj ne, da sem nezadovoljna z našimi vzgojiteljicami in vrtcem nasploh. Naprotno moja pikica se tam odlično počuti in me ne zanima, zakaj je tako. Njen odnos do vrtca mi pove vse kar moram vedeti o njem. Pa vendar je ta tema tukaj nekaj povsem drugega. In vidim, da je problem zelo obsežen.
Lp Naja
V vrtcih sem delala tri leta, kot pomočnica vzgojiteljice in kot svetovalna delavka, zdaj pa imam doma enoletnika.
Kot pomocnica: V jaslih otrokom tece iz noskov celo zimo. Eden pricne, drugi poberejo, zraven zboli se vzgojno osebje, pa je krog sklenjen. Sama sem nestetokrat dobila gripo od otrok, pa tudi vnetje oci (nosim lece, zato sem bila stirinajst dni skoraj dobesedno slepa).
Najbolj grozno je bilo imeti v skupini enoletnika z 39 vrocine, ki prakticno ni mogel stati na nogah, jokal, se hotel crkljat, starsev pa od nikoder! Kolikokrat sva jih z vzgojiteljico klicali zaman: ali niso mogli iz sluzbe, ali so rekli, da pridejo takoj, pa jih ni bilo naslednjih pet ur, ali pa so prisli po otroka in ga naslednji dan pripeljali spet v vrtec. Ja, je imel vrocino, pa so mu dali sirup in zjutraj vrocine ni bilo vec. Pa hop nazaj v vrtec! Kako naj ga zavrnem, ce stars trdi, da je zdrav, mali pa zjutraj ni imel vrocine (je bil pac na sirupu, ha ha!). Ali pa si starse opozoril, da ima gnojne oci in bi bilo dobro, da ostane doma, pa so raje preslisali in prinesli drugi dan se kapljice za oci. Antibioticne, ki jih predpise le zdravnik. Bolniske pa se jim ni zdelo vredno vzeti.
Ko sem pricela delati kot svetovalna delavka, sem poskusala temu narediti konec. Smo na vrata skupin nalepili opozorila s stampiljko vrtca, da otroci s temi in temi simptomi nimajo v vrtcu kaj iskat, saj okuzijo vse druge. Sem klicala na Zavod za zdravstvo, da so mi poslali uraden dopis in ga nalepila na vrata vsakega oddelka posebej. Pa se obrazce smo uveljavili, ki jih je moral izpolnit vsak, ki je v vrtec z otrokom prinesel se zdravilo zanj. Da je sam odgovoren, ce bo otrok na zdravilo nepredvideno reagiral. Sama sem nestetokrat klicala starse, ker je bil otrok bolan, vzgojiteljica sama v oddelku s stirinajstimi, starsi pa se niso javljali niti na mobitel. ZA VSE TISTE, KI BERETE: PROSIM PREVERITE, CE IMAJO V VRTCU VASO NOVO TELEFONSKO STEVILKO. Se mi je dogajalo tudi to, da sem klicala starsa, pa sem dobila podjetje, v katerem je delal pred dvema letoma!
Kar pa se tice politike vrtcev: starsi, organizirajte se! Ce vas moti, da otrok prihaja v vrtec bolan, poklicite vse znance katerih otroci hodijo v vrtec, pa naj vsak posebej poklice ravnatelja, prosim! Cim veckrat! Pa izrecno zahtevajte ravnateljico, sicer vas bo odpikala tajnica ali kaksna druga zrtev! Pa sprozite to temo na svetu starsev (vsak oddelek ima svojega predstavnika, na zacetku leta ste ga izvolili). Pritozujte se, dokler ne bo vasih pritozb vec kot nesramnezev, ki se ne ozirajo na druge!
Vem, da bom kot stars kdaj tudi v situaciji, ko ne bom vedela, kam s sinom. Trenutno zaman iscem sluzbo, ker nihce noce zaposliti mamice z majhnim otrokom. Vendar pa sem v vrtcu videla dovolj, da bom sama poskusala ravnati drugace. In dovolj, da ne bom tiho, ko bo moj sin pricel hoditi v vrtec!
Veliko uspehov!
Tudi jaz se pridružujem zgornjim mnenjem.In tudi pri nas v vrtcu je tako, da ima starš zmeraj prav – besede ravnatelja. Ko sva bila z najmlajšim na uvajanju je en očka vozil dvojčka v vrtec. Vsako jutro, ko jih je pripeljal smo sedeli že pri zajtrku, je dal enega v igralnico z besedami, da je pokakan in naj mu pomagajo.So ga šle previjat-driska.So mu povedale je rekel, da ima pač tako prebavo. Vzgojiteljica mu reče, da ga bo poklicala, če bo še enkrat pokakan in ga res.Ves nejevoljen pride po otroka in ga drugo jutro spet pripelje z besedami, da je pokakan ampak od prejšnjega dneva NI BIL POKAKAN- njegove besede, da drugi je pa ponoči bruhal, ampak da ni nič hudega ker to je od kašljanja???Pa mu rečejo vzgojiteljice, da bi bilo pa fino, če bi kakšen dan doma ostali, da se malce pozdravijo, ker sta imela prejšnji dan gnojne oči:odgovor očka: “ja potem smo jih pa pozabili včeraj umit!” Brez komentarjev!
Vsi poznamo pravila, kakšen otrok ne sme oz. sme v vrtec pa niso napisana zaradi nas, ampak zaradi otrok in njihovega boljšega počutja. Tudi mislim, da so vzgojiteljice nemočne, tako kot so punce zgoraj napisale, vse je en biznis in mogoče bi le dogovori med starši komu prišli do živega…
Jaz bi pa pripomnila samo to, da za otroka, ki kašlja ali mu teče iz nosa, ne dobiš bolniške, če nima vročine. In tak gre seveda v vrtec. Mislim pa, da so v našem vrtcu kar precej strogi glede bolnih otrok. Pri nalezljivih boleznih je treba prinesti potrdilo, da je otrok zdrav. Če ima drisko ali bruha, 24 ur po prenehanju ne sme v vrtec.
Naja in Hali, točno tako so mi povedale vzgojiteljice. One ukrepajo tako, da povedo staršem kako je z otrokom. Pri določenih starših so prišle do sklepa, da to ne zaleže. Ker pa so le varuhinje (in ne vzgojiteljice), se kaj dosti niti ne upajo, saj nekateri starši na vrat na nos letijo k vodji. Vodja pa vemo, koga posluša.
Ta fantek je bil danes tudi v vrtcu. Še v slabšem stanju kot včeraj. Premišljujem celo, da bi starše prijavila sama, če drugje ne, pa na sociali, naj vendar malce pogledajo naokoli. Samo žal ne vem kdo je, vzgojiteljici pa mi verjetno tudi ne bi dali podatkov (zaradi bojazni, da bi se izvedelo od kje sem podatke dobila), čeprav bi jim srce narekovalo ravno to. Po moje bi najraje podatke napisale na oglasno desko. Morda bi se na ubogega otroka spomnil še kdo drug.
Res sem žalostna zaradi tega otroka. Žal pa krutosti sveta ne bom spremenila.
Lep dan še naprej!
Ko tole berem, me je kar groza in mi ni žal, da smo se preselili 70 km daleč, da se z možem vsak dan voziva 150 km v obe smeri, samo da ima otrok varstvo. Zanimivo, necepljen ZDRAV otrok ne sme v vrtec, cepljen BOLAN otrok pa lahko. Nikoli, ampak res nikoli, ne bom razumela starša, ki mu je služba več kot otrok. Vem, da se od zraka ne da živet, sem to občutila na svoji koži, vem da so šefi zajebani kot psi in da se mariskatera mama na bolniški trese kot šiba na vodi, ker ne ve, če bo po bolniški še imela kam v službo – ampak bolnega otroka pustit in ga porinit v vrtec?! Kje je tu osnovna, najbolj osnovna odgovornost do svojega, kaj šele do drugih otrok?! Mislim, da bi tudi tukaj sloviti in neučinkoviti CSD-ji MORALI krepko ukrepati.
Drug problem je pa šikaniranje v službah. Če mame ne bi bile pod takimi pritiski, se verjetno to -vsaj tako množično!- ne bi dogajalo. Ni dolžnost starih staršev paziti svojih vnukov, kot se to razume dandanes. To je njihova DOBRA VOLJA in ne dolžnost. DOLŽNOST DRŽAVE IN DELODAJALCEV PA JE IN ŠE ENKRAT JE, da omogočijo enemu od staršev, da poskrbi za bolnega otroka!!! Kje je država, ki bi ukrepala proti delodajalcem, ki ne dopuščajo bolnišk?! Še račuanlnik gre na servis, človek pa ne sme v bolniško ne zase in ne za otroka. Nekje čisto na dnu razumem obup ene samohranilke, ki nima drugega varstva in ji v službi mahajo s knjižico – kaj naj naredi z otrokom? Če bo ostala doma, bo lahko ob službo, če ga da v vrtec, bosta trpela oba. In za te, take in podobne stiske je v prvi vrsti kriva država, ki se ji sladko jebe (pa se opravičujem za grob izraz) tako za majčkene kot velike državljane.
Pa v Tedinem postu ni bilo govora o družini na robu preživetja, če sem prav razumela. Takim kvazi “staršem” je tako ali tako vseeno za otroka. Ne vem, zakaj si ne omislijo raje zlatih ribic. Verjetno zato, ker je imeto otroka folklora. Da se pa danes vse samo trži in prodaja, je pa tudi jasno. Takega kapitalizma, kot ga imamo pri nas, nima vsa Evropa skupaj z vso dolgo tradicijo vred. Žalostno pa je, da se prodaja tudi zdravje. Naše in naših otrok. In dokler bomo to gledali, bentili za vogali in med sabo, ne bo nič bolje. Ko bomo pa enkrat zarobantili nad ravnateljem in mu povedali, da če je en tak starš tako na debelo zaščiten, bo pa 10 odogovornih staršev izpisalo otroka zaradi enega neodgovornega starša. Ker imajo vsi otroci enako pravico do VARNEGA vasrtav, ki ne ogroža njihovega zdravja.
Uf, kar piham, pa čeprav se me to trenutno še ne tiče. Najraje bi nekoga -tistega ravnatelja in tistega očka -kar direkt na gobec!!
Najprej bi povedala glede vnetja oči. Od vzgojiteljice sem zvedela, da je vnetje nalezljivo le v primeru, ko ima otrok tudi rdeče oči in da takega ne smejo sprejeti v vrtec. Drugače jih pa jemljejo.
Druga stvar je pa, da sem bila izredno razočarana, ko mi je sin zbolel za angino, dobil antibiotik in naju je zdravnica že po 3 dneh poslala v vrtec, kajti kužen naj bi bil samo prva dva dni. Ko sem ji omenila, da antibiotik jemlje 3x na dan in da je v vrtcu prepovedano dajati zdravil je dozo prilagodila na 2x na dan. Niti pomislila ni, da je tak otrok bolj občutljiv in da če ne že zaradi drugih je dobro da zaradi sebe ostane doma. V vrtcu gredo ven, norijo, skratka se mi ne zdi primerno, da otrok ki jemlje antibiotik obiskuje vrtec. Ni mi preostalo drugega, kot da ga dam v vrtec po treh dneh, ker mi ni dala bolniške. Takoj ko je prenehal z jemanjem antibiotika je ponovno zbolel. Ponovno mu je predpisala antibiotik, seveda močnejšega in z istimi navodili. Ker ni šlo drugače sem vzela dopust, da se je dokončno pozdravil doma.