železniški pragovi
Prosim za nasvet, kaj storiti v tej situaciji. Imam železniške pragove (skladiščijo jih) pripeljejo in odpeljejo velike količine in skladiščijo jih v neposredni bližini hiš. To je le nekaj metrov stran od prvih hiš. Od nih se širi neznosen in zdravju škodljiv smrad. Obrnili smo se na občino, inšpektoriat za okolje in prostor, železnico, a ni se zgodilo nič. Mogoče kdo ima izkušnjo ali ve na koga bi se še obrnili. Hvala za nasvet. Lp
Berem da želite prage če je to aktualno kontakt 031 289 968 ali tinen679@gmail.com
jaz jih rabim
Pozdravljeni;
slučajno sem na forumu “med.over.net” naletel na post o železniških pragovih. Zasledil sem, da so ljudje, ki bi jih želeli imeti doma, naverjetneje za obrobo vrta, izdelavo stopnic, ipd!
Ljudje, če vam je ljubo zdravje, potem preberite tele nekaj mojih besed in nato še enkrat res dobro premislite, ali jih še želite imeti doma!
1. Ko od železnice kupujete železniške pragove, vedite da so ti stari najmanj 30 let in več. Nove boste dobili ZELO težko; no na legalen način zagotovo ne, ker jih SŽ še za lastne potrebe komaj uspejo kupiti. Pragovi so bili izdelani v času, ko pri izdelavi, beri impreganciji, ni bilo potrebno upoštevati vsemogočih okoljskih in zdravstvenih standardov. Impregnirani so z zdravju škodljivimi snovmi, preverjeno rakotvornimi, ki se hočete ali nočete širijo v prostor, kjer so nameščeni. Zato smrdijo in zato puščajo madeže, ko hodite po njih ali jih tipate.
2. Zaradi impregancijskih materialov, ki pragovom zagotavljajo obstojnost, so le-ti spolzki. Razmislite, če želite tvegati zlome okončin, ko boste v vlažnih ali deževnih dneh hodili po njih. Železniški delavci imajo tudi zaradi tega dejstva, vsake 2 leti preverjanje znanja iz področja varstva pri delu, kjer dajejo posebno pozornost na pravilnost prečkanja tirov, pri čemer je pri tem strogo prepovedano stopati na pragove.
3. Razmislite ali si želite na vrtu ali zelenici vsakodnevno vonjati impregnacijske smole, ki imajo neprijeten vonj, tako v sončnem dnevu, kot ob dežju. Če ne verjamete, stopite do najbližje železniške postaje in na kakšnem stranskem tiru preverite mojo trditev. Vendar pozor! Preverjanje izvajajte na stranskem tiru, ne na kakšnem glavnem, ker sicer tvegate življenje, poleg tega pa je hoja in gibanje po železniškem območju najstrožje prepovedano in se sankcionira s kaznijo od 150 EUR in naprej!
3. Razmislite ali želite svoj vrt, na katerem prideljujete eko zelenjavo ali travnik na katerem preživljate svoj prosti čas, ograditi z materialom, iz katerega se lužijo karcinogene snovi, če širjenje neprijetnega vonja zanemarimo!
4. Nikar jih ne uporabljajte za kurjenje!!!!!! Iz že navedenih razlogov. Čeprav je to hrastov les, ki je kakršen je, pa mu vrednost zbijajo življenju nevarne snovi!
5. Verjamem, da vam morda prodajalci pragov tega ne povejo, pa SO DOLŽNI, saj so usmerjeni dobičkonosno! Njim je važno, da se rešijo starine iz svojega dvorišča, pri tem pa še ZELO dobro zaslužijo!
Razmislite!
Razmislite o alternativnih materialih, ki so jih naše gradbene trgovine vse polne!
To vam v razmislek piše nekdo, ki tovrstno problematiko ZELO dobro pozna!
Tole o rakotvornih švelerjih je pa kar nekaj, od kje ti to? Ljudje, ki živijo v dolinah kjer so železnice že stoletja so potem vsi z rakavim obolenjem???? Povejte mi, kako jih doma sploh zakurimo, saj hudiča sploh ne gorijo!!!! Zato bi morali imeti prav posebno sežigalnico….Impregnirani s čim? Impregnacijo vršijo s kreozotnim oljem, ki je stranski proizvod pri proizvodnji koksa. Glede obstojnosti, jaz jih imam doma, na njih pa je v železno okroglo ploščico udarjena številka 39, kar pomeni izdelan leta 1939 pa izgledajo perfektno. Po fekalijah ne smrdi, so biološko razgradljive, po olju ne smrdi, skratka, nimajo prav nobenega vonja, ne v dežju ne na soncu. Ja, gladki so pa res, a le ko je na njih led….Skratka, meni so lepi, uporabni in ugodni v primerjavi z ostalimi materiali.