Razočarana nad dr.
Ok, ne bom ga imenovala poimensko, ker to ne bi ničesar spremenilo. Velja pa omenjeni dr. za velikega strokovnjaka.
Za seboj imam 3 IVF postopke. Sedaj, pred četrtim grem k njemu da vidiva kako naprej, on pa mene sprašuje kaj bova????????????? Tistega lista od punkcije in transferja še pogledal ni. Pa jaz rečem da dajva poskusit še enkrat. On pa: ja dajva še enkrat kratek postopek. Kratek postopek je bil pri meni porazen, ker do ETja sploh prišli nismo…..Pa rečem ne, dajva dolgi postopek. On: uredu. Napiše napotnico in zdravo.
Ne vem, ali imam samo jaz take izkušnje z njim, ali je imel slab dan (čeprav tudi prve tri runde ni kaj dosti gruntal kaj pa kako bi, in se tudi z izvidi ni ukvarjal), ali se pa stara, in mu dol visi za vse.
Resno razmišljam da bi zamenjala zdravnika. Ker tole poskušanje na blef bi lahko počela pri kom drugem, ki se ga ne čaka mesece za posvet in par ur za pregled.
Ti bom še jaz povedala svojo zgodbo. To poletje so bili za nama 3. neuspešni ET-ji pri dr. Rešu, za katerega vsi vedo, da ne zna z besedami (najina diagnoza je bila po 3 letih poskušanja nepojasnjena neplodnost). 15x sem ga vprašala, zakaj nikoli ne uspe,zakaj se lepo oplojeno jajčece nikoli ne vgnezdi, zakaj ne poseže po kakšni drugi terapiji, dejansko sem se počutila kot številka. On je pa ves čas govoril o tem, kako rojevajo v Afriki, pa nimajo nobenih OBMP, govoril je o tem,da je treba nadaljevati s postopki in ni in ni se hotel poglobiti v moj primer, zakaj se lepo oplojena jajčeca nočejo in nočejo vgnezditi.
Bila sva tako razočarana in razkurjena nad njim, da sva si še isti mesec v Barsos centru v Ljubljani uredila pregled pri prof. Tomaževiču (zelo priznan G) in zanj mastno plačala. Ta mi je v prvi minuti po UZ rekel (še prej je na polno 5 min pljuval čez dr. Reša, kako se je Reš učil od njega in kako zaostaja v svojo strokovnosti, bla, bla) , da imam majhno pregrado in da mi svetuje še enkrat laparoskopijo in histeroskopijo (imela sem ju že lani septembra…razen endometrioze vse BP). Da mi še lepo slikice te pregrade. Totalno besna nad Rešem, kako to, da ni videl te pregrade in me je teral iz postopka v postopek, grem junija letos na histeroskopijo, kjer me je G med operacijo totalno zamuštral (ker mi pred posegom ni dal gela za mehčanje maternice, kar sem izvedela kasneje, da bi mi moral dati, glede nato, da sem imela za samo OBMP in je maternična sluznica bila zelo odebeljena), saj se mi je med posegom strgala maternica (perforacija maternice). Ne samo, da mi niso mogli odstraniti te “Tomaževičeve pregrade”, ampak so mi maternico mogli zašiti še laparoskopsko, kar pomeni, da sem za PRAZEN NIČ bila trebušno odprta (poleg starih šestih šivov dobila še 6 novih-zelo lepo za pogledat) in bila polna 2 meseca “invalidna”, brez seksa, naravnega poskušanja, športa…..katastrofa, v glavnem.
Ne morem ti opisati, kako sem bila razočarana nad slovenskim zdravstvom, zdravniki, nad njihovim odnosom, v bolnici jokala kot iz škafa, v jezi, žalosti, občutku nemoči drla na sestre, kako si vsi nesposobni. Psihično sem bila na tleh…..
Nato je minil teden, dva in sem začela gledati na vse skupaj malo bolj pomirjeno. Se je usoda pač malo poigrala z nama…
Dejala sva:”Pustiva Reša, pustiva Tomaževiča in greva v Maribor k dr. Vlaisaljeviću.” Vedela sva, da se bova načakala do prvega postopka, ampak sva imela vsega dosti. Prvi posvet sva dobila že septembra.
Spet sva postajala malo bolj optimistična in se na morju odločila, da medtem, ko čakava na Maribor, še greva enkrat in poslednjič k Rešu na 3. postopek. Bila sva popolnoma neobremenjena…oba sva še vedno imela v glavi neodstranjeno “Tomaževičevo pregrado”, ki jo je videl samo on in da sigurno, doklefr je ne odstraniva, ne bo uspelo. Rešu sva povedala o Tomaževiču in pregradi, pokazala listek s to pregrado in se je samo smejal. Njegov komentar je bil:”A dajte no, lepo vas prosim!” Nato je odprl knjigo in imel z mano 10-minutno predavanje o vseh mogočih pregradah in oblikah maternice in uspešnih donositvah. Sploh ni pogledal moje zgodovine postopkov in že sem bila na novi terapiji, ponovno popolnoma šokirana, kako jim je vseeno, kako si s terapijami in neuspešnimi, stran vrženimi postopki uničujemo pacientom zdravje.
V poslednji “Rešev” postopek sem šla 5. avgusta in 27.8. sva prvič v življenju ugledala najlepši plus na svetu! Še danes ne morem verjeti, da je uspelo…ko sva najmanj pričakovala.
Svetujem ti, da vztrajaš pri enem strokovnjaku, velikokrat “pogoltneš” njegove opazke, komentarje ali prijeme in jim zaupaš. Kljub njihovi včasih veliki ekscentričnosti in nelogičnih “prijemih”, so konec koncev le specialisti, z leti izkušenj in izobraževanj.
Najslabše je tekati od enega do drugega specialista….verjemi nekomu, ki govori iz izkušenj. Izberi si enega in se ga drži.
Pa srečno! Sigurno bo tudi tebi uspelo, je samo vprašanje časa….
Ne razumem ravno: najprej pišeš da si imela 3 neuspele postopke, potem da je v tretje uspelo?
In vem, da ko enkrat rata je vse slabo pozabljeno in marsikaj idealiziramo. Namreč ne verjamem, da sta kar tako šla neobremenjeno poslednjič, rekoč “saj sploh ne bo ratalo”, ker v tem primeru sploh šla ne bi. Bodimo iskreni.
Hvala pa za tvojo izkušnjo.
Živjo še enkrat,
ja, uspelo je v 3. IVF postopku oz. za 4. embrio transferjem (1x ET zazmznjenčka).
Ja, na žalost je bilo najino upanje in pričakovanje res na dnu, sva pa rekla,da boljše, da narediva nekaj, namesto, da čakava eno leto, da prideva v Mariboru na vrsto. In ja, res nisva verjela, da bo tokrat kaj drugače in da bo uspelo….Ne vem, pa zakaj misliš, da nisem iskrena.
Pa srečno!
Saj ni važno kdo, mislim, da si in boš vedno razočarana nad vsemi. Tako je razbrati iz tvojih postov. Če ti ni do tega strokovnjaka, imaš na razpolago še mnogo drugih, ne vem zakaj vtrajaš pri nekom, za katerega misliš, da je nesposoben. Noben te ne zadržuje, noben te ne odvleče k temu strokovnjaku. K sreči imaš v sloveniji 3 centre in v vsakem kar nekaj specialistov, izbira je velika.
Osebno pa lahko rečem, dokler ne spoznaš klinik kje drugje po svetu, se lahko vsi slovenski strokovnjaki in centri skrijejo. In tudi tam ni vse cvetoče in oh in sploh. Kamor koli greš lahko naletiš na kritike in pohvale, še sreča da lahko izbiramo in poskušamo drugje.
Ne razmišljaj samo, naredi ali požri
Pozdravljene,
samo toliko……….Filozofija GK LJ je pač taka, da je potrebno vsako pregrado odstraniti.
Filozofija dr. Reša je pač taka, da če je pregrada res minimalna, ne silite na operacije, na posege. Naj bo posegov v maternico, pred zanositvijo čim manj.
Jaz sem bila nekoč pred dilemo, ali jo odstraniti, ali ne. Pregrada je 1,5 visoka. Še danes sem hvaležna dr. Rešu, da je rekel, odločite se sami, vendar vedite, da vsaka ženska, ki tamle v čakalnici sedi ima ‘pregrado’. Sem odpovedala operacijo, vztajala pri njem. Pa tudi ni šlo vse kot po maslu, pa pozabila vse (in njegove opazke), ko mi je zrihtal prvega in po tem še drugega otroka.
In danes vem, da sem se pravilno določila. Redko kateri zdravnik ima še nekaj ‘zdrave pameti’, da ve, da ni vse črno in belo, ampak predvsem nepredvidljivo in telo na enake terapije, ne odreagira enako, in potrebno je vztrajati, čeprav boli.
Boli, da bi vmes kdaj raje umrl, se nehal it postopke, bi bil raje nekdo drug….
A ko je tu uspeh ti je važno samo, da je otrok zdrav.
Srečno,
Karmen