Pozdravljene!

Sem sicer na dopustu in sem si obljubila, da se držim stran od elektronskih zadev, a sem našla nekaj tako zanimivega, da bi rada delila z vami.

V reviji Readers’ digest je članek o tem, da se lahko že z novorojenčkom pogovarjamo. Dojenčki imajo menda univerzalen jezik (oz. jok), ki se sestoji iz petih osnovnih zvokov. Le-ti nam, če jih dešifriramo, povejo kaj želi.

Če je osnova njegovega joka zvok “Neh” pomeni, da je lačen. Z osnovnim zvokom “Errr” naznanja krče in zvijanje v trebuhu. Osnovni ton “Ouh” pomeni utrujenost, itd. Obstaja dvd s posnetimi zvoki, ki mamam olajšajo začetno prepoznavanje sporočil.

Metodo je razvila Priscilla Dunstan. Čeprav ni še znanstveno dokazana, 70% mam, ki jo uporablja, poroča o večjem zadovoljstvu dojenčka. In posledično tudi njih samih 🙂

Več se menda najde na http://www.dunstanbaby.com

Pozdravček,
Polona M.

oh, tole sem pa tudi jaz nameravala objaviti, ker se mi je zdelo zelo zelo zanimivo, pa še ni prišlo na vrsto. no, fino, sedaj lahko samo dodam nekaj stvari:

zanimivo je, da je jok pogojen z refleksi, ki s časoma izzvenijo, zato v kolikor se nanj ne odzovemo, izginejo. v primeru, da se na jok pravilno odzovemo, pa te vrste jok ostaja tudi naprej.

za tiste, ki bi želele slišati nekaj primerov, pa prispevek iz oprah show:

tule pa še nekaj o raziskavah na to temo:

lepo sporazumevanje! 😉

Ah dajta no:) Kaj ni Rider’s Digest en tako, kot bi članek prebral v Vikend Magazinu?
Jaz sem za materinski čut, ne za znanstvene raziskave in dokaze. Dosedaj se mi je obnesel:) Še nikoli mi mojega malčka ni bilo treba vprašati: “Kaj si rekel? Ouh ali Ehh?”

Pozdravljena Kath!

Ne poznam revije RD, ker sem nanjo naletela prvič. Tudi jasno sem napisala, da metoda ni znanstveno ovrednotena – mogoče bi pa katera od slovenskih babic ali mam naredila randomized controlled trial ?!?

Če vaš materinski čut deluje, je to super in vam svetujem, da se še naprej zanesete nanj.

Na tem forumu smo pač radovedne in se rade informiramo o zanimivostih – takih in drugačnih. Torej nam prosim pustite veselje, da raziskujemo, pa čeprav še tako neverjetne stvari.

Tudi nekatera druga dognanja, ki so danes znanstveno potrjena, so se začela kot provokativne ideje (nekatere objavljene tudi v revijah kot npr. Vikend magazin).

Lep dan,
Polona M.

Drage komunikatorke,

še moj lonček:
obstaja nekaj, čemur se reče “porajajoča se govorica telesa”, avtorica Marijke Rutten-Saris, ki je v Sloveniji kar znana, s svojimi sodelavci in sodelavkami je razvila zelo zanimive in uporabne pristope za boljše razumevanje dojenčka … itd. in potem tudi za terapevtske pristope …in še marsikaj na področju komunikacije (telesne, zvokovne, besedne…) To področje sem še kot študentka kar nekaj ovohavala 🙂

Nekateri imamo tu bolj razvite receptorje in spretnosti, drugi manj, in to velja tudi za mame. Tako je za nekatere kaj samoumevno, ko za druge ni. Meni se zdi super, če lahko kaj novega slišim, premislim, preizkusim, potem pa presodim, ali je zame oz. v mojem svetu smiselno ali ne.

In pomembno se mi zdi, da mi ni treba biti vedno raziskovalka (kar sem po poklicu) in da v svojem zasebnem svetu lahko mislim še kakšne druge misli in ohranjam veliko širši spekter veselja, strasti, zanimanj, poezije, različnih realnosti … kot pa ga omogoča znanstveni pristop. Je pa dobro, da vemo, iz kakšne perspektive govorimo.

Jaz se recimo zelo dobro sporazumevam z mačkami in psi, s konji, ki jih manj poznam, pa še ne tako dobro.

Tole z “Neh” za “lačen sem” je vsaj pri nas držalo. Ko je bila lačna, je namreč vedno jokala NeeeNeeeNee in to sem tudi zelo hitro ugotovila. Drugih vrst jokov je bilo pa manj, ker sem imela zelo zadovoljno dojenčico:)