Kaj povezuje polpete, skupno kosilo in embalažo iz špargljev?

Kako iz prehranskih presežkov nastajajo novi izdelki, vključujoča delovna mesta in družbeni učinki?

Socialni podjetji Zadruga Allium in Zavod Pod strehco, organizaciji iz ETRI skupine, pri svojem delu iščeta načine za odgovornejšo rabo virov, uporabo kakovostnih prehranskih presežkov in razvoj vključujočih delovnih mest.

Njuno skupno usmeritev ponazarjajo tri razvojne poti: polpeti iz čičerikine pulpe, ki nastaja pri izdelavi rastlinskega sladoleda Chika; kulinarična ponudba Za dolgo mizo v prostorih Pod strehco ter razvoj vlite embalaže, za katero v Alliumu preizkušajo tudi bete špargljev. Ustvarjalec znamke Chika Taj Clar in Lenka Puh iz ETRI skupine pojasnjujeta, kako s povezovanjem podjetniških znanj razvijajo nove izdelke in storitve z okoljskim in družbenim učinkom.

Lenka, kako se te tri dejavnosti povezujejo v sopodjetništvu?

Lenka: Vsak razvija svojo dejavnost, pri skupnem delu pa si pomagamo z znanjem, opremo in izkušnjami. Pri novi rešitvi se dogovorimo tudi, kdo jo bo izdeloval, kako bomo delo prilagodili sodelavcem in komu jo bomo ponudili. Tako lahko manjši podjetnik sodeluje z organizacijo, ki ima ustrezno opremljene prostore, ekipo in vzpostavljene povezave s poslovnimi partnerji.

Taj, kako takšno sodelovanje koristi znamki Chika?

Taj: Pri proizvodnji rastlinskega sladoleda Chika nastaja čičerikina pulpa, ki smo jo želeli uporabiti kot surovino za nov prehranski izdelek. Iz nje smo razvili čičerikine polpete in jih vključili v ponudbo Dobrih pogostitev. Primerni so za pripravo rastlinskih burgerjev, kot samostojna jed ali kot dodatek solatam in drugim obrokom. Zanimivi so tudi za gostinske ponudnike, ki želijo razširiti ponudbo rastlinskih jedi. Izdelek je namenjen tudi končnim potrošnikom, ki jih želimo nagovarjati prek butične prodaje in manjših partnerskih trgovin.

Posebnost je, da je količina polpetov odvisna od tega, koliko čičerikine pulpe nastane pri proizvodnji sladoleda. Zato jih ne proizvajamo neomejeno, ampak glede na razpoložljivost surovine. Tako novo vrednost ustvarjamo iz materiala, ki je že del proizvodnega procesa, ne da bi zaradi novega izdelka potrebovali dodatne surovine.

Polpeti so že del Dobre pogostitve. Lenka, kako ste te izkušnje prenesli v Za dolgo mizo?

Lenka: Pri Dobri pogostitvi pripravljamo hrano za dogodke poslovnih partnerjev. Pri ponudbi Za dolgo mizo pa zaključene družbe sprejmemo v prostorih Pod strehco na Zaloški 42 v Ljubljani. Pri pripravi jedi uporabljamo tudi kakovostne prehranske presežke. Razvili smo poslovni model, v katerem prihodki od plačljivih kulinaričnih druženj pomagajo zagotavljati dolgoročno izvajanje našega družbenega poslanstva, med drugim brezplačne tople obroke za starejše.

Tretja razvojna pot je embalaža. Kako je povezana z vašim delom s hrano?

Lenka: V Alliumovem studiu v Centru Rog razvijamo vlito embalažo iz naravnih vlaken za transport in darilna pakiranja. Tokrat kot surovino uporabljamo bete oziroma trše spodnje dele špargljev. Podobno kot pri čičerikini pulpi iščemo uporabno vrednost materiala, ki bi sicer lahko ostal neizkoriščen. Pri razvoju embalaže smo še v začetni fazi, trenutno preverjamo, kako dobro bo zaščitila izdelek.

Taj, kaj se lahko iz takšnih primerov naučimo o krožnem gospodarstvu?

Taj: Da je treba razmišljati o celotnem proizvodnem procesu in poiskati možnosti za uporabo materialov, ki pri njem nastajajo. Pri Chiki smo čičerikino pulpo uporabili za razvoj polpetov, ki imajo svoje mesto v gostinski ponudbi, zanimivi pa so tudi za končne kupce. Pri tem smo pozornost namenili tudi embalaži. Za polpete smo izbrali vakuumsko vrečko iz biorazgradljive folije s certifikatom OK compost HOME, ki potrjuje primernost za kompostiranje v ustreznih pogojih domačega kompostiranja.

Naše delo se s tem ne končuje. Raziskujemo tudi druge možnosti uporabe stranskih tokov živilske proizvodnje, med drugim njihovo morebitno uporabo kot substrata za gojenje gob, na primer bukovih ostrigarjev. Pomembno je, da vsako rešitev preverimo v praksi: ali je surovina primerna, ali jo lahko varno uporabimo in ali lahko iz nje razvijemo izdelek, ki bo imel uporabno vrednost.

Kako pri tem poskrbite za vključujoče delo in dolgoročno vzdržnost?

Lenka: Pri našem delu iščemo rešitve, pri katerih lahko sodelujejo tudi osebe, ki potrebujejo prilagoditve delovnih procesov. To zahteva drugačno načrtovanje proizvodnje in organizacijo dela. Takšno poslovanje sodi v socialno ekonomijo: z izdelki in storitvami ustvarjamo prihodke za dejavnost, ki ima družbeni učinek. Med drugim so to vključujoča delovna mesta, dobrodelni obroki in organizirano družabništvo za starejše občane. Poleg donacij in razvojnih sredstev razvijamo kakovostno ponudbo izdelkov in storitev, zato smo veseli tudi rednih naročil poslovnih partnerjev. O razvoju in vzdržnosti poslovnih modelov socialnih podjetij smo govorili tudi na Dnevu ZA socialno ekonomijo 2026, ki je 18. novembra potekal v Centru Rog v Ljubljani.

Taj, kaj lahko iz vaših izkušenj uporabimo doma, da bo manj hrane ostalo neporabljene?

Taj: Začnemo lahko pri načrtovanju. Pred večjim kosilom preverimo, koliko ljudi pride, kakšne so njihove prehranske navade in koliko hrane bomo zares potrebovali. Bolje je začeti z manjšimi porcijami in ponuditi možnost dodatka, kot pa pripraviti preveč. Koristno je tudi, da pogledamo, katere sestavine že imamo doma, in jih vključimo v jedilnik, preden kupimo nove. Če hrana ostane, jo čim prej ustrezno shranimo in porabimo, dokler je še varna za uživanje. Tako bolje izkoristimo živila in sredstva, ki smo jih že vložili v pripravo obroka.

Lenka, kaj pa lahko prevzamemo iz vašega dela s starejšimi občani?

Lenka: Da jih vprašamo, kaj potrebujejo in kaj jim ustreza. Pod strehco na podlagi njihovih odgovorov prilagajamo jedilnike in vsebino vrečk s hrano za domov. Tudi doma lahko starejšega soseda ali sorodnika povabimo na kosilo. Če želi, lahko prispeva recept ali pomaga pri pripravi. Pomembno je, da mu pustimo izbiro in si vzamemo čas za pogovor.

Taj, na kaj naj bomo pozorni, ko naročamo pogostitev ali izbiramo ponudnika hrane?

Taj: Mi kot ponudnik vedno vprašamo po čim bolj natančnem številu gostov in Dobre pogostitve prilagodimo njihovim prehranskim potrebam. Na koncu poskrbimo, da morebitne kakovostne presežke hrane gostje odnesejo domov ali pa jih ob upoštevanju pogojev varnosti živil prerazporedimo prek naših donatorskih programov. Kjer je le mogoče, uporabljamo povratno embalažo in se tako izognemo nepotrebnim odpadkom. Tudi naročniki lahko ponudnika vprašajo, od kod prihajajo sestavine, kako ravna z ostanki in ali pri svojem delu upošteva okoljske ter družbene vidike.

Lenka: Na dobro z dobrim. Izbirajmo kakovostno hrano in izdelke ter z nakupi podpirajmo lokalne ponudnike. Če damo prednost tudi ponudnikom, ki ustvarjajo vključujoča delovna mesta in odgovorno ravnajo z viri, naredimo trikrat dobro: dobro zase, dobro za okolje in dobro za skupnost.

Avtor
Piše

Tina Bizjak

Avtorica raziskuje teme trajnosti, zdravih prehranskih navad in hrano zavestne kulture z namenom spodbujanja dobrega počutja ter krepitve sodelovalne in vključujoče družbe.
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
165,683
13.05.2021 ob 10:05
301,490
13.05.2021 ob 11:14
84,169
13.05.2021 ob 11:15
Preberi več

Več novic