Ko izbiramo kosilo, darilo ali obnovljen kos pohištva, običajno primerjamo ceno, kakovost in rok dobave. Pri socialnem podjetju lahko preverimo še nekaj: kakšno delo omogoča, katere potrebe naslavlja in kako uporablja prihodke. Z nakupom namreč ne plačamo le izdelka ali storitve, ampak podpremo tudi način poslovanja, ki v ospredje postavlja družbeno korist.
Kaj je socialno podjetje?
Socialno podjetje prodaja izdelke ali storitve na trgu, vendar njegov glavni cilj ni ustvarjanje dobička, temveč doseganje družbenih učinkov. Ti se lahko kažejo v zaposlovanju ljudi, ki težje najdejo delo, razvoju storitev za skupnost ali iskanju rešitev za okoljske in druge družbene izzive. Poslovanje temelji na prodaji, družbeni namen pa je vključen v način, kako organizacija deluje.
Socialna ekonomija je širše področje, ki vključuje socialna podjetja, zadruge, društva, zavode in druge organizacije, ki delujejo po njenih načelih. Te organizacije delujejo v korist svojih članov, uporabnikov ali širše skupnosti, pri odločanju pa dajejo poudarek demokratičnemu in participativnemu sodelovanju. To pomeni, da pri upravljanju ni pomemben samo vloženi kapital, temveč tudi glas posameznika. Z izdelki in storitvami odgovarjajo na družbene potrebe. Vse organizacije socialne ekonomije nimajo tudi formalnega statusa socialnega podjetja.
Kaj plačamo z nakupom?
Tudi socialno podjetje ima vsakodnevne stroške. Pri pripravi obroka so to sestavine, delo v kuhinji, elektrika, oprema in dostava. Pri obnovi pohištva pa material, orodje, prostor in čas za popravilo. Podjetje mora plačati sodelavce, dobavitelje in druge stroške poslovanja.
Če zaposleni pri delu potrebujejo mentorstvo, dodatno podporo ali prilagoditve delovnega mesta, mora podjetje zagotoviti tudi sredstva za to. Vse to je del poslovnega modela.
Prihodki od prodaje zato niso enaki dobičku oziroma presežku prihodkov nad odhodki. Socialno podjetje morebitni presežek namenja svoji dejavnosti in njenemu razvoju. Zakon o socialnem podjetništvu določa omejitve glede delitve presežkov prihodkov nad odhodki oziroma premoženja.
Z nakupom tako prispevamo k poslovanju organizacije, ki iz prihodkov pokriva stroške in razvija dejavnost z družbenim namenom. To ne pomeni, da je celotno plačilo namenjeno posameznemu družbenemu programu, temveč da pomagamo ohranjati poslovni model, v katerem je ta namen vključen.

Kako je to videti v praksi?
Ponovna uporaba namesto zavržkov
Center ponovne uporabe je prvo registrirano socialno podjetje v Sloveniji. Zbira in pripravlja rabljene predmete za nadaljnjo uporabo. Med njimi so pohištvo, gospodinjska oprema, oblačila in drugi uporabni izdelki, ki bi sicer lahko končali med odpadki. Organizacija svojo dejavnost povezuje z zaposlovanjem težje zaposljivih oseb in njihovim vključevanjem na trg dela.
Z nakupom obnovljenega pohištva ali drugega rabljenega izdelka tako podaljšamo njegovo življenjsko dobo in podpremo dejavnost, ki zmanjšuje količino zavrženih predmetov.
Obroki, ki ustvarjajo tudi delovna mesta
Zadruga Allium, ki deluje v ETRI skupini, povezuje prehranske storitve in zaposlovanje ljudi iz ranljivih skupin. Pripravlja obroke in pogostitve za različne priložnosti. Pri pripravi hrane daje poudarek sezonskim, lokalnim in ekološko pridelanim sestavinam, z načrtovanjem obrokov pa si prizadeva zmanjševati količino zavržene hrane. Sodeluje tudi z lokalnimi kmetijami pri uporabi presežnih pridelkov, ki bi sicer lahko ostali neprodani in končali med odpadki. S prodajo prehranskih storitev ustvarja prihodke za poslovanje, obenem pa razvija delovna mesta za ljudi, ki se na trgu dela srečujejo z dodatnimi ovirami.
Ko pri Alliumu naročimo pogostitev, tako podpremo ponudnika, pri katerem sta priprava hrane in vključujoče zaposlovanje del istega poslovnega modela.

Kako prepoznamo socialno podjetje?
V Sloveniji je socialno podjetje tudi formalni status, ki ga pridobijo organizacije, če izpolnjujejo zakonske pogoje. Med njimi so društva, zavodi, ustanove, zadruge in gospodarske družbe, ki izpolnjujejo zahteve glede nepridobitnega delovanja.
Organizacija s pridobljenim statusom v pravnem prometu uporablja pripis »socialno podjetje« oziroma okrajšavo »so. p.«. Te oznake ne more uporabljati katerakoli organizacija, ki se predstavlja kot družbeno odgovorna.
Status lahko preverimo v uradni evidenci socialnih podjetij na portalu OPSI. V evidenci poiščemo organizacijo po imenu ali matični številki. Pri tem je dobro vedeti, da status sam po sebi še ne pove vsega o ponudbi ali učinkih posamezne organizacije. Če nas zanima, kako uresničuje svoj družbeni namen, preverimo njene dejavnosti, rezultate in konkretne primere.
Štiri vprašanja pred naročilom
Pri izbiri socialnega podjetja veljajo enaka osnovna merila kot pri drugih ponudnikih: izdelek ali storitev morata ustrezati našim potrebam, cena mora biti jasna, dogovorjeni rok in kakovost pa ustrezna. Poleg tega si lahko zastavimo še štiri vprašanja:
- Ali vem, kaj je vključeno v ceno in kdaj bom prejel naročilo?
- Kakšen družbeni ali okoljski namen zasleduje ponudnik?
- Kako je ta namen povezan z njegovo vsakodnevno dejavnostjo?
- Ali lahko ponudnik svoj prispevek pojasni s konkretnim primerom ali podatkom?
Odgovor je lahko podatek o številu zaposlenih iz ranljivih skupin, opis prilagoditve delovnega mesta, število obnovljenih predmetov ali predstavitev storitve, ki jo organizacija zagotavlja skupnosti. Pomembno je, da ponudnik zna pojasniti, kaj počne in zakaj.
Nakup z namenom
Ko bomo naslednjič naročali pogostitev, iskali darilo ali opremljali dom, lahko med ponudnike vključimo tudi socialno podjetje. Primerjamo cene, kakovost in pogoje naročila, nato pa preverimo še, kako deluje in kaj s svojo dejavnostjo dosega. Če smo z izdelkom ali storitvijo zadovoljni, lahko sodelovanje ponovimo ali ponudnika priporočimo drugim.
O tem, kako razvijati poslovne modele, ki so hkrati ekonomsko vzdržni in družbeno koristni, bo govora tudi na Dnevu ZA socialno ekonomijo 2026, ki bo danes, 18. novembra, v Centru Rog v Ljubljani. V ospredju bodo izkušnje socialnih podjetij, razvoj njihovih blagovnih znamk in predstavitev novih projektov.
Program: Partnerstvo za globalne cilje
Članek je nastal v okviru projekta Partnerstvo za globalne cilje.
Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Več o projektu.
Vsebina članka izraža mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča MNZJU.

