- Na otrokovo telesno maso poleg prehrane in gibanja vplivajo tudi družinske navade in okolje.
- Družinska obravnava vključuje otroka in starše oziroma skrbnike.
- Namenjena je učencem 4. in 6. razreda, ki izpolnjujejo strokovna merila in jih napoti pediater.
- Pri obravnavi sodelujejo pediater, medicinska sestra, dietetik, psiholog in kineziolog.
- Cilj je izboljšanje zdravja in dolgoročna sprememba navad, ne le izguba kilogramov. Programu sledi enoletno spremljanje.
Pri obravnavi otrok s prekomerno telesno maso ali debelostjo je ključno, da ne obravnavamo samo otroka, temveč celotno družinsko okolje. Prehranske navade, gibanje, spalni ritem in način preživljanja prostega časa se namreč v veliki meri oblikujejo v družini, zato so starši oziroma skrbniki pomembni partnerji pri uvajanju sprememb,
poudarja Alenka Slapšak, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, s Centra za krepitev zdravja.
Prav na tem temelji preventivni program Družinska obravnava za zdrav življenjski slog v okviru Centra za krepitev zdravja, v katerem ne iščejo rešitev le za otroka, temveč skupaj s starši ugotavljajo, katere spremembe bi lahko izboljšale zdravje celotne družine. Obravnava na tak način presega nasvete o prehrani in gibanju, družinam pa ponuja podporo različnih strokovnjakov.
Družinska obravnava otroka s čezmerno telesno maso
Družinska obravnava za zdrav življenjski slog je preventivni program, namenjen otrokom s čezmerno telesno maso in zmanjšano telesno zmogljivostjo ter njihovim družinam.
“Program izhaja iz spoznanja, da na otrokovo zdravje ne vplivajo le njegove prehranske in gibalne navade, temveč tudi družinsko okolje, vzorci vedenja in vsakodnevne življenjske navade,” pojasnjuje Alenka Slapšak, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, s Centra za krepitev zdravja ZD Ljubljana. Zato v obravnavo otrok s čezmerno telesno maso aktivno vključujejo tudi starše oziroma skrbnike.
Kot pravi Slapšakova, je program trenutno namenjen učencem četrtega in šestega razreda osnovne šole, pri katerih so ob preventivnem zdravstvenem pregledu prepoznali povečano tveganje zaradi prehranskega stanja in telesne zmogljivosti.
Otroka v program napoti pediater.
“Ne gre za prosto prijavo vseh otrok s prekomerno telesno maso, temveč za ciljno usmerjeno obravnavo otrok, ki izpolnjujejo strokovna merila in jih v program usmeri pediater,” pojasnjuje sogovornica s Centra za krepitev zdravja.
Družinska obravnava se razlikuje od običajne predstave o hujšanju. Namesto da bi otroku (in družini) povedali, kaj mora jesti in koliko se mora gibati, strokovnjaki skupaj z družino iščejo spremembe, ki jih je mogoče vključiti v njihovo vsakdanje življenje.
Ob vključitvi se zato najprej skupaj pogovorijo o otrokovih navadah, zdravstvenem stanju, družinskem okolju in morebitnih ovirah za spremembo življenjskega sloga.
Cilj ni iskanje krivca, temveč prepoznavanje možnosti za izboljšanje zdravja celotne družine,
Alenka Slapšak, Center za krepitev zdravja.
V programu sodelujejo pediater, medicinska sestra, dietetik, psiholog in kineziolog
Ena pomembnejših značilnosti programa je multidisciplinarna obravnava. Z družino sodelujejo pediater, diplomirana medicinska sestra, dietetik, psiholog in kineziolog. Vsak prispeva znanje s svojega področja, skupaj pa poskušajo razumeti, kaj vpliva na otrokovo zdravje in katere spremembe so za družino izvedljive.
Cilj programa ni zgolj zmanjševanje telesne mase, temveč predvsem izboljšanje zdravja, telesne zmogljivosti in kakovosti življenja otroka ter zmanjševanje tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, pojasnjuje Alenka Slapšak, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji.
“Pomembno je, da otroka ne stigmatiziramo in ga ne obremenjujemo z občutki krivde. Spodbujamo ga in njegovo družino k postopnim, realnim in dolgoročno vzdržnim spremembam, pri katerih imajo starši pomembno podporno vlogo,” je jasna sogovornica.
Družinska obravnava za zdrav življenjski slog, ki poteka v okviru Centra za krepitev zdravja vključuje:
- timsko obravnavo otroka in družine,
- uvodno delavnico,
- deset vsebinskih skupinskih srečanj ter
- zaključno delavnico.
“Vsebine obsegajo področja prehrane, telesne dejavnosti, duševnega zdravja in drugih dejavnikov zdravega življenjskega sloga. Otroci in starši se srečanj udeležujejo v ločenih skupinah, vsebine pa so prilagojene njihovim potrebam,” program opisuje Alenka Slapšak. Družinam so na voljo tudi individualni posveti s strokovnjaki.
Otroci in starši tako pridobijo znanje, praktične spretnosti in podporo za postopno uvajanje sprememb, ki jih lahko ohranijo tudi po zaključku programa. Toda obravnava otroka ter njegove družine se ne zaključi z zadnjo delavnico.
Vzdrževalni program za ohranjanje sprememb in podporo pri izzivih
Sledi še enoletni vzdrževalni program, da bi udeleženci pridobljeno znanje ohranjali tudi takrat, ko se družina vrne v običajen ritem šole, službe in drugih obveznosti.
Tudi vzdrževalni program poteka multidisciplinarno. Vključuje kontrolne preglede pri pediatru, timsko obravnavo otroka in družine ter individualne posvete pri dietetiku, psihologu in kineziologu, našteva sogovornica. “Namen nadaljnje obravnave je utrjevanje pridobljenega znanja, spremljanje napredka in podpora družini pri ohranjanju uvedenih sprememb tudi po zaključku skupinskih srečanj.”
V okviru vzdrževalnega programa se z udeleženci ponovno srečajo po treh, šestih in dvanajstih mesecih od zaključka temeljnega dela. Na teh srečanjih udeleženci poročajo o spremembah, ki so jih uvedli v svoj vsakdan, o izzivih, s katerimi se srečujejo, in o tem, kako uspešni so pri ohranjanju novih navad, pravi Alenka Slapšak.
Kaj kažejo izkušnje družin, ki so program že zaključile?
Po oceni Slapšakove številni udeleženci tudi po zaključku temeljnega dela programa ohranjajo motivacijo za spremembe. “Nekateri poročajo, da so v svoj vsakdan vključili več gibanja, drugi so izboljšali prehranske navade ali bolj načrtno skrbijo za svoje zdravje. Prav tako se pogovarjamo o težavah, ki se pojavijo pri vzdrževanju sprememb, in jih spodbujamo k iskanju rešitev, ki so izvedljive in dolgoročno vzdržne.”
Kot še pravi sogovornica, uspešnosti programa ne vrednotijo zgolj skozi spremembe telesne mase, temveč tudi skozi pridobljene navade, večjo telesno dejavnost in pripravljenost posameznikov, da tudi po koncu obravnave vztrajajo pri skrbi za svoje zdravje. Srečanja v vzdrževalnem programu so, dodaja, zato pomembna priložnost za izmenjavo izkušenj, dodatno motivacijo in utrjevanje doseženih sprememb.
Najpogostejša vrašanja in odgovori
Ker se otrokove prehranske in gibalne navade, spalni ritem ter način preživljanja prostega časa v veliki meri oblikujejo v družinskem okolju. Starši imajo zato pomembno vlogo pri uvajanju in ohranjanju sprememb.
Program je namenjen učencem četrtega in šestega razreda osnovne šole, pri katerih na preventivnem zdravstvenem pregledu prepoznajo povečano tveganje zaradi prehranskega stanja in telesne zmogljivosti.
Otroka v program napoti pediater. Program ni namenjen prosti prijavi vseh otrok s prekomerno telesno maso, temveč tistim, ki izpolnjujejo strokovna merila za vključitev.
Program vključuje timsko obravnavo otroka in družine, uvodno delavnico, deset vsebinskih skupinskih srečanj in zaključno delavnico. Otroci in starši sodelujejo v ločenih skupinah, na voljo pa so jim tudi individualni posveti s strokovnjaki.
Cilj programa je predvsem izboljšanje otrokovega zdravja, telesne zmogljivosti in kakovosti življenja ter oblikovanje dolgoročno vzdržnih navad. Uspešnosti zato ne ocenjujejo zgolj na podlagi sprememb telesne mase.
