Mnogi po odvzemu krvi upognejo komolec. Vodja laboratorija svetuje drugače

hematom je najpogostejši zaplet pri odvzemu krvi
Foto: Profimedia

Odvzem krvi je za nekatere rutinski postopek, spet za druge pa prava preizkušnja. Tanke ali slabše vidne žile lahko otežijo odvzem, večkratni vbodi pa povečajo tveganje za nastanek hematoma oziroma modrice. Kaj lahko pred odvzemom storimo sami in kako preprečiti nastanek modric? Za nasvete smo vprašali vodjo diagnostičnega laboratorija.

V nadaljevanju preberite:

  • Tanke ali slabše vidne žile lahko otežijo odvzem krvi.
  • Pomagajo lahko zadostna hidracija, tople roke in umiritev pred posegom.
  • Hematom je eden od možnih zapletov odvzema krvi.
  • Po odvzemu krvi mesto vboda pritiskajte vsaj 5 minut oziroma do ustavitve krvavitve. Pri tem ne upogibajte komolca.
  • Če nastane hematom, lahko pomagata hladen obkladek in počitek.

Šestnajst poskusov. Tolikokrat so naši bralki poskušali odvzeti kri, preden jim je naposled uspelo, a šele iz žile na nogi. Resda se je to zgodilo na urgenci, kjer je svoje prispeval tudi stres, priznava, a težave pri odvzemu krvi jo spremljajo praktično vsakič.

“Ne spomnim se, kdaj so mi nazadnje vzeli kri v prvem poskusu,” pripoveduje. In to ne glede na to, ali gre za laboratorij v domačem zdravstvenem domu ali bolnišnici. “Pravijo, da imam tanke žile, zato mi kri vedno odvzemajo z metuljčkom. Tudi kadar so žile vidne, se jim nekako izmuznejo. Potem se šalimo, da imam sramežljive žile.”

Sčasoma je ugotovila, kaj ji najbolj pomaga. “Običajno pomaga, če mesto odvzema nekaj časa grejem pod toplo vodo,” razkrije svoj najučinkovitejši ‘recept’. Poskrbi tudi, da je ustrezno hidrirana.

Zaradi večkratnih vbodov se ji po odvzemu krvi skoraj vedno pojavijo hematomi oziroma modrice. A težave pri iskanju žile niso edini razlog za njihov nastanek.

Kaj lahko pacienti naredijo, če imajo težave pri odvzemu krvi?

Bralka očitno že sedaj naredi vse, kar lahko, da bi bil odvzem čim bolj uspešen.

Kot pojasnjuje Barbara Juvan, mag. lab. biomed., specializantka v laboratorijski medicini in vodja diagnostičnega laboratorija Moste-Polje, pacienti, ki imajo slabše vidne ali tanke žile, “pred odvzemom spijejo dovolj vode, če nimajo omejitev vnosa tekočin, poskrbijo za tople roke in se umirijo. Zdravstveno osebje naj opozorijo na predhodne težave pri odvzemu.”

Najpogostejši zaplet po odvzemu krvi: hematom

Hematom je eden izmed možnih zapletov pri odvzemu venske krvi. Nastane zaradi iztekanja krvi iz poškodovane žile v okoliška tkiva, pojasnjujejo pri Svetovni zdravstveni organizaciji.

A brez skrbi, v večini primerov je hematom na videz precej bolj skrb vzbujajoč, kot je v resnici. V dneh po odvzemu se kri, ujeta v hematomu, postopoma ponovno absorbira v telo. Sčasoma modrica zbledi, njena barva se spremeni v zeleno ali rumeno, nato pa postopoma izgine.  

Zakaj po odvzemu krvi nastane hematom? Vzrokov je lahko več, naštevajo na portalu Healthline:

  • Če ima zdravstveni delavec pri odvzemu krvi težave z iskanjem žile, na primer zaradi otekle roke ali slabše vidnih žil, je tveganje za poškodbo krvnih žil večje.
  • Do nastanka hematoma lahko pride tudi, če zdravstveni delavec po odstranitvi igle ne pritisne dovolj močno na mesto vboda. V tem primeru lahko kri pronica v okoliško tkivo in povzroči modrico.
  • V nekaterih primerih lahko modrice nastanejo tudi zaradi uporabe neustrezne velikosti igle. Prevelika igla lahko poškoduje ali prebode steno krvne žile, zaradi česar kri izteka v okoliško tkivo. Premajhna igla pa lahko oteži uspešen odvzem krvi, zato je potrebnih več poskusov, kar poveča tveganje za poškodbe.
  • Pri osebah z manjšimi venami, denimo dojenčkih, otrocih in starejših odraslih, lahko zdravstveni delavec uporabi tako imenovano metuljčkasto iglo oziroma infuzijski set s krilci. Raziskava iz leta 2016 je denimo pokazala, da lahko uporaba metuljčkastih igel znatno zmanjša tveganje za poškodbe krvnih žil med odvzemom krvi. Kljub temu so modrice in drugi zapleti še vedno mogoči.
  • K nastanku modric med odvzemom krvi ali po njem ste lahko bolj nagnjeni tudi, če jemljete antikoagulante, nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) ali določena zelišča in prehranska dopolnila, kot so ribje olje, ingver in česen.
  • Večja nagnjenost k modricam je lahko povezana tudi z nekaterimi zdravstvenimi stanji, denimo boleznimi ledvic, jeter ali hemofilijo.
  • Modrice pogosteje nastajajo tudi pri starejših odraslih, saj je njihova koža tanjša in vsebuje manj podkožnega maščevja, ki krvne žile ščiti pred poškodbami.

Kako preprečiti nastanek hematoma po odvzemu krvi?

Nastanka hematoma po odvzemu krvi ni vedno mogoče preprečiti, saj so nekateri ljudje k njim bolj nagnjeni kot drugi. V priporočilih so pri Svetovni zdravstveni organizaciji zapisali, da tveganje za nastanek hematoma lahko zmanjšamo z ustrezno izbiro vbodnega mesta, pravilno tehniko venepunkcije in zadostnim pritiskom na mesto vboda po odstranitvi igle.

Prav na zadnje lahko vplivamo pacienti sami, s pravilnim in dovolj časa trajajočim pritiskom tampona na mesto odvzema.

Po odvzemu krvi mesto vboda neprekinjeno pritiskajte vsaj 5 minut oziroma do ustavitve krvavitve, svetuje vodja diagnostičnega laboratorija Moste-Polje. Tampona ni treba držati manj časa, dodaja, daljši pritisk modrice ne povzroča.

Najbolj pomembna pri preprečevanju hematoma po odvzemu krvi sta neposreden pritisk in da se izogibate upogibanju komolca,

poudarjaBarbara Juvan, mag. lab. Biomed.

Kaj če vseeno nastane hematom?

Če kljub temu nastane hematom, pomaga hladen obkladek in počitek, svetuje sogovornica.

Kdaj pa je potreben obisk zdravnika? “Ob hudi bolečini ali hitro naraščajoči oteklini je potreben posvet z zdravnikom,” opozarja vodja diagnostičnega laboratorija Moste-Polje.

Viri:

Najpogostejša vprašanja in odgovori

Zakaj mi težko odvzamejo kri?

Odvzem krvi je lahko zahtevnejši pri ljudeh s tankimi ali slabše vidnimi žilami. Pri pripravi lahko pomagajo zadostna hidracija, tople roke in umiritev pred odvzemom.

Zakaj po odvzemu krvi nastane modrica?

Modrica oziroma hematom nastane, ko kri iz poškodovane žile izteče v okoliško tkivo. Tveganje je lahko večje ob težavnem odvzemu, večkratnih vbodih ali nezadostnem pritisku na mesto vboda.

Kako dolgo moram po odvzemu krvi pritiskati na mesto vboda?

Mesto vboda je priporočljivo neprekinjeno pritiskati vsaj pet minut oziroma do ustavitve krvavitve. Pri tem se izogibajte upogibanju komolca.

Kaj pomaga pri hematomu po odvzemu krvi?

Pomagata lahko hladen obkladek in počitek. Hematom običajno postopoma izgine, ko se kri ponovno absorbira v telo.

Kdaj je zaradi hematoma potreben posvet z zdravnikom?

Če se po odvzemu krvi pojavita huda bolečina ali hitro naraščajoča oteklina, je potreben posvet z zdravnikom.

Avtor
Piše

Nataša Medvešček Jakovac

Radovednost in zanimanje za zgodbe ljudi sta ljubezni iz otroštva, ki sta oblikovali mojo študijsko in poklicno pot novinarke in urednice. Moja druga velika ljubezen – zanimanje za zdravje – me že več kot 18 let vodi pri ustvarjanju vsebin za laično in strokovno javnost. Prepričana sem, da je prav dialog med zdravstveno stroko in posameznikom, kjer je prostor za vprašanja, dvome in odgovore, prava pot za razumljive in strokovno podprte vsebine. Zato je moj cilj ustvarjati mostove, kjer se znanje stroke sreča s človeško izkušnjo in postane orodje za boljše razumevanje, odločitve in življenje. Imate komentar na članek? Pišite mi na natasa.medvescek@styria-media.si.
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
6,455
17.11.2026 ob 17:23
3,307
25.02.2026 ob 06:53
24,842
09.11.2026 ob 10:08
13,659
25.01.2026 ob 10:43
144,853
17.11.2026 ob 17:14
Preberi več

Več novic