Odgovor mag. Uroša Drčića, transakcijskega analitika – psihoterapevta, razkriva, zakaj pri takšnih nesoglasjih ni najpomembnejše, kdo ima prav, ampak koliko in na kakšen način partnerja potrebujeta izražanje bližine.
V nadaljevanju preberite:
- Različne potrebe po izražanju ljubezni so povsem običajne.
- Besede ‘rad(a) te imam’ lahko izrečemo spontano, lahko pa z njimi nezavedno iščemo potrditev, občutek varnosti ali pomiritev.
- Ključ do rešitve je odkrit pogovor. Partnerja naj raziščeta, kaj jima besede ‘rad(a) te imam’ pomenijo, namesto da ugotavljata, kdo ima prav.
- Pomembnejše je, kako se partnerja odzoveta, kadar njune potrebe niso enake.
“Je težava pri meni ali pri njem? Je tu kaj čudnega?”
“Mojemu fantu ni všeč, če mu prevečkrat rečem, da ga imam rada,” je na forumu Partnerska in družinska posvetovalnica na Med.Over.Net zapisala uporabnica Sky623, ki po treh letih zveze ne razume, zakaj njenega partnerja moti nekaj, kar sama dojema kot povsem običajen izraz ljubezni.
Opisala je vsakdanjo situacijo: partnerja pokliče v službo, mu pove, da je začela kuhati kosilo, ob koncu pogovora pa doda še “rada te imam”. Njega to razjezi.
“Meni se to ne zdi nič kaj tako motečega, ker dejansko to zdaj po treh letih zveze govorim že avtomatsko,” je pojasnila. Partner pa, kot pripoveduje, vztraja, da bi bilo dovolj, če bi mu to povedala samo enkrat na dan, pred spanjem.
Oba sta starejša od 25 let, skupaj sta tri leta. Zato jo toliko bolj bega, ali je njeno vedenje res nenavadno.
“Je težava pri meni ali pri njem? Je tu kaj čudnega?” sprašuje.
Ko iste besede za dva človeka pomenijo nekaj povsem drugega
“Iz tega, kar opisujete, jaz ne bi sklepal, da je z vami ali z njim nekaj ‘narobe’,” je bralki odgovoril moderator foruma Partnerska in družinska svetovalnica, mag. Uroš Drčić, transakcijskega analitik – psihoterapevt.
Po njegovem mnenju gre prej za razliko v tem, koliko in na kakšen način partnerja potrebujeta izražanje bližine.
“Za vas je »rada te imam« očitno postal naraven, topel zaključek stika. Zanj pa ista stvar ob pogostem ponavljanju morda izgubi pomen ali pa to doživlja kot pritisk. To samo po sebi še ni nič nenavadnega,” je dodal Drčić in spomnil, da imamo ljudje zelo različne potrebe po besednem izražanju ljubezni.
Pomembnejše vprašanje je, poudarja moderator, kako se o tej razliki dogovarjata ter koliko prostora ima vsak za svoje navade, želje in meje ter kdo se komu prilagaja.
“Ni problem, da njega moti pogosto ‘rada te imam’. Njegov občutek je njegov in ga je smiselno vzeti resno. Prav tako pa ni problem, da vi to radi poveste večkrat dnevno. Vaša potreba po izražanju ljubezni ni zaradi tega pretirana ali napačna.”
Partner ima pravico povedati, da mu neko vedenje ni prijetno. Prav tako ima partnerka pravico do svojega načina izražanja naklonjenosti. Težava pa lahko nastane, ko se izražanje osebne meje spremeni v določanje pravil za drugega.
“Težava bi nastala, če bi eden od vaju začel določati, kaj drugi ‘sme’ čutiti ali izražati, brez zanimanja za pomen, ki ga ima to za drugega,” pojasnjuje mag. Uroš Drčić. Bralki je zato svetoval, da fanta vpraša, kako on razume to sporočilo in zakaj ga zmoti.
Ali lahko “rada te imam” postane tudi prošnja za potrditev?
Psihoterapevt zato svetuje, da se bralka manj osredotoča na vprašanje, kdo ima prav, in bolj na to, kaj se v resnici dogaja. Čeprav se ji zdi, da besede izreka povsem spontano, naj pri sebi razmisli, ali ob tem kdaj pričakuje tudi določen odziv.
“Ali ‘rada te imam’ res samo spontano izrazite ali pa morda včasih nezavedno pričakujete odgovor, potrditev ali pomiritev? Če bi bilo slednje, bi bil to že nekoliko drugačen psihološki mehanizem,” opozarja Drčić.
Kaj vprašati partnerja, ki ga izražanje ljubezni moti?
Namesto razprave o tem, kolikokrat na dan je še sprejemljivo reči “rada te imam”, transakcijski analitik predlaga pogovor o pomenu teh besed.
Bralka bi partnerja lahko vprašala, kaj ga pravzaprav zmoti. Ali se mu zdi izjava ob pogostem ponavljanju manj iskrena? Ima občutek, da mora vsakič odgovoriti enako? Ga moti čas, ko ga pokliče, ali res same besede?
Odgovori bi lahko razkrili, da se v resnici ne prepirata o ljubezni, ampak o različnih pričakovanjih. Drčić zato predlaga, da bralka partnerju svojo izkušnjo pojasni brez očitkov:
“Razumem, da ti je neprijetno, če to povem večkrat. Meni pa to ni preverjanje, ali me imaš rad, niti pritisk nate. Tako spontano izražam naklonjenost. Poskusiva najti način, ki bo sprejemljiv za oba.”
Kdaj razlika v izražanju ljubezni postane resnejša težava?
Sama razlika v potrebi po besedni naklonjenosti ni razlog za sklepanje, da je z odnosom nekaj narobe. “Po treh letih zveze takšna razlika ni posebej čudna,” ocenjuje Drčić.
Pomembnejše je, kako se partnerja odzoveta, kadar njune potrebe niso enake.
“Bolj kot sama pogostost besed je pomembno, ali lahko partner reče: ‘Meni je tega preveč,’ ne da bi s tem razvrednotil vas, vi pa: ‘Meni je to naravno,’ ne da bi ignorirali njegovo mejo,” še svetuje moderator foruma Partnerska in družinska svetovalnica.
“Kakovosten partnerski odnos ni tak, da sta oba enaka, ampak da se lahko o razlikah pogajata brez poniževanja, kaznovanja ali pretiranega prilagajanja enega drugemu.”
Mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik – psihoterapevt.
O forumu Partnerska in družinska posvetovalnica
Se soočate s težavami v partnerskem ali družinskem odnosu? Vas bremenijo osebne stiske ali iščete pot do boljšega razumevanja z otroki? Niste sami. Tukaj lahko spregovorite o svojih skrbeh, zastavite vprašanje in poiščete strokovno podporo.
