V tem članku si bomo ogledali, kaj znanost danes ve o biologiji debelosti: zakaj telo kilograme brani, kakšno vlogo imata maščobno tkivo in dednost ter zakaj je pomembno, da debelost obravnavamo kot kronično bolezen.
Debelost ni vprašanje volje
Na debelost vplivajo biološki, genetski, okoljski in psihosocialni dejavniki. Tako kot pri drugih kroničnih boleznih tudi začnemo z dobrimi nameni: osebe z debelostjo potrebujejo razumevanje, pojasnjene vzroke in strokovno podporo, ne pa obsojanja.
Svetovna zdravstvena organizacija in številna strokovna združenja debelost uvrščajo med kronične bolezni. Tako kot pri visokem krvnem tlaku ali sladkorni bolezni gre za stanje, ki običajno zahteva dolgoročno spremljanje in podporo, ne pa enkratne odločitve ali kratkotrajnega napora. Izkušnja mnogih ljudi, da jim zmanjšanje kilogramov uspe, nato pa se težava vrne, ni znak šibkosti, temveč značilnost same bolezni.
Maščobno tkivo je več kot zaloga energije
Maščobno tkivo ni pasivna shramba. Je pomemben endokrini organ, ki izloča hormone in druge signalne snovi. Te vplivajo na apetit, presnovo, delovanje inzulina in vnetne procese. Eden najbolj znanih je leptin, ki možganom sporoča, koliko energijskih zalog ima telo.
Poleg leptina maščobne celice izločajo še številne druge snovi, med njimi adiponektin in vnetne posrednike. Pomembna je tudi razporeditev maščobe: maščoba, ki se kopiči v trebušni votlini okoli notranjih organov (visceralna maščoba), je presnovno bolj dejavna in je tesneje povezana z zdravstvenimi tveganji kot maščoba pod kožo. Kadar je maščobnega tkiva preveč, se ravnovesje teh signalov poruši, kar lahko prispeva k odpornosti na inzulin in dolgotrajnemu, blagemu vnetju v telesu.
Pomembna vloga dednosti
Dednost pomembno vpliva na to, kako zlahka oseba pridobiva telesno maso ter kako močna sta občutka lakote in sitosti. Po nekaterih ocenah geni pojasnijo od 40 do 70 % razlik v telesni masi med ljudmi. Geni sicer ne odločajo o vsem, a so izhodišča pri vsakem človeku različna.
Pri večini ljudi ne gre za en sam »gen debelosti«, temveč za součinkovanje številnih genov, ki vplivajo na apetit, občutek sitosti, porabo energije in shranjevanje maščob. Redkeje debelost povzročijo spremembe v posameznih genih, običajno že v zgodnjem otroštvu. Dednost se vedno prepleta z okoljem – prehranskimi navadami, gibanjem, spanjem, stresom in dostopnostjo zdravih izbir –, zato družinska obremenjenost ni usoda, je pa dobro, da jo upoštevamo in o njej spregovorimo z zdravnikom.
Dejavniki, ki jih pogosto spregledamo
Poleg dednosti in hormonov na telesno maso vplivajo tudi dejavniki, ki jih pogosto spregledamo:
- Spanje. Kratek ali moten spanec lahko vpliva na hormone apetita in poveča željo po energijsko bogati hrani.
- Stres. Dolgotrajen stres vpliva na hormone in na prehranjevalne vzorce.
- Zdravstvena stanja. Nekatere hormonske in druge bolezni lahko vplivajo na telesno maso.
- Zdravila za druge bolezni. Nekatera zdravila, ki jih jemljemo zaradi drugih težav, lahko povečajo apetit ali telesno maso. Zdravil nikoli ne opuščajte na lastno pobudo, temveč se o tem pogovorite z zdravnikom.
- Delovno in bivalno okolje. Delo v izmenah, sedeč način dela ter dostopnost zdrave hrane in varnih površin za gibanje.
Zakaj telo po zmanjšanju kilogramov brani prejšnjo težo
Ko oseba zmanjša del telesne mase, se v telesu zgodi več sprememb:
- raven hormonov sitosti, na primer leptina, se zniža, raven hormona lakote (grelina) pa zviša, zato je lakota izrazitejša, občutek sitosti pa pride počasneje;
- poraba energije se zmanjša, pogosto celo bolj, kot bi pričakovali glede na manjšo telesno maso;
- možgani se močneje odzivajo na signale hrane.
Te spremembe lahko trajajo še dolgo po zmanjšanju telesne mase. Ponovno pridobivanje kilogramov zato ni osebni neuspeh, temveč pričakovan biološki odziv telesa. To ne pomeni, da sprememba ni mogoča, pomeni pa, da potrebujemo dolgoročno podporo in več pristopov hkrati: pri prehrani, gibanju, spanju, čustvenem počutju in po potrebi tudi pri medicinskih možnostih.
Telo, ki je zgrajeno za preživetje
Z vidika evolucije je telo oblikovano tako, da brani zaloge energije. V času pomanjkanja so bili v prednosti tisti, ki so lažje shranjevali energijo in jo varčneje porabljali. Telesni sistemi so še vedno takšni, okolje pa se je spremenilo: hrana je stalno dostopna, gibanja je v vsakdanjem življenju manj.
Po eni od uveljavljenih razlag telo skuša ohranjati določeno raven telesne mase. Ko ta pade, možgani in hormoni sprožijo odziv, ki jo skuša vrniti nazaj – podobno kot termostat, ki ob padcu temperature vklopi ogrevanje. Opisani odzivi zato niso stvar značaja, temveč fiziologije.
Zakaj »jej manj, giblji se več« ni vedno dovolj
Nasvet, naj jemo manj in se več gibamo, ni napačen: zdrava prehrana in redna telesna dejavnost koristita srcu, presnovi, razpoloženju in splošni kondiciji, ne glede na to, kaj kaže tehtnica. Vendar je kot edini odgovor premalo, ker ne upošteva bioloških mehanizmov, ki se po zmanjšanju kilogramov odzovejo.
Zato je pomembno, da prehrane in gibanja ne razumemo kot kazen ali kratkoročen projekt, temveč kot trajen del življenja, ki ga po potrebi dopolnjujejo še druge oblike podpore.
Pogosti miti in dejstva
- Mit: »Premalo volje.« Dejstvo: na telesno maso vplivajo hormoni, geni, spanje, stres, nekatera zdravstvena stanja in okolje. Volja ne more nadomestiti bioloških mehanizmov.
- Mit: »Debelost je predvsem estetsko vprašanje.« Dejstvo: gre za bolezen, ki je povezana s številnimi zapleti in vpliva na kakovost življenja.
- Mit: »Kdor je spet pridobil kilograme, ni dovolj vztrajal.« Dejstvo: ponovno pridobivanje telesne mase je pričakovan odziv telesa na njeno zmanjšanje.
- Mit: »Indeks telesne mase (ITM) pove vse.« Dejstvo: ITM je le groba ocena; pomembna sta tudi obseg pasu in razporeditev maščobe.
Debelost vpliva na zdravje celotnega telesa
Presežek maščobnega tkiva, zlasti okoli trebuha, obremenjuje številne organske sisteme. Debelost je povezana s sladkorno boleznijo tipa 2, srčno-žilnimi boleznimi, visokim krvnim tlakom, maščobno jetri, spalno apnejo in obremenitvijo sklepov. Zato je pomembno, da se z zdravnikom o njej pogovorimo pravočasno in da jo obravnavamo kot vsako drugo kronično bolezen.
Debelost je povezana tudi z večjim tveganjem za nekatere vrste raka in bolezni ledvic, pogosto pa prinaša tudi čustvene obremenitve, ki so posledica stigme. Vsaka oseba z debelostjo ni enako prizadeta, zato je pomembna individualna ocena zdravnika, ki upošteva več kot le številko na tehtnici.
Kaj to pomeni za vas
Razumevanje biologije debelosti ne odvzema odgovornosti, odvzema pa krivdo. Če veste, da telo po zmanjšanju kilogramov deluje proti vam, lahko postavite bolj realna pričakovanja, si privoščite potrpežljivost in poiščete podporo. Debelost ne pomeni, da ste naredili kaj narobe – pomeni, da gre za bolezen, ki si zasluži enako resnost in spoštovanje kot vsaka druga.
Kaj si zapomniti
- Debelost je kronična bolezen, ne pa slabost značaja.
- Maščobno tkivo deluje kot hormonski organ, na telesno maso pa pomembno vpliva tudi dednost.
- Telo se po zmanjšanju kilogramov brani, zato potrebujemo dolgoročen pristop in podporo.
- Ponovno pridobivanje kilogramov je pričakovan biološki odziv, ne osebni neuspeh.
- Debelost vpliva na številne organske sisteme, zato je pomemben pravočasen pogovor z zdravnikom.
- Na telesno maso vplivajo tudi spanje, stres, zdravstvena stanja in okolje, ne le prehrana in gibanje.
Korak za korakom: ostali koraki v seriji
- Korak št. 1: Kako se z zdravnikom pogovoriti o telesni teži?
- Sledita Korak št. 3: »Saj sem sam kriv?« Kako strah pred obsojanjem odlaša pomoč in Korak št. 4: Namesto novoletne zaobljube – načrt, ki traja
Več informacij o debelosti, možnostih zdravljenja ter pripomočke za pripravo na pogovor z zdravnikom najdete na spletni strani debelostjebolezen.si.
| Članek je informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom. O vprašanjih glede svojega zdravja se posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom. |
