Koliko oblačil hranimo za posebne priložnosti, ki nikoli ne pridejo? In koliko jih zavržemo, čeprav so še uporabna? Na Bledu so se odločili, da bodo na te navade opozorili nekoliko drugače – s strašili, ki namesto ptic simbolično odganjajo slabe navade pri ravnanju z oblačili.
Strašila se vračajo: kje lahko 17. oktobra oddate tekstil?
Akcijo »Resnica o tekstilu je res strašljiva« so Ekologi brez meja skupaj z Občino Bled in Infrastrukturo Bled prvič izvedli aprila letos. V soboto, 17. oktobra 2026, jo bodo ponovili, odpadni tekstil pa bo mogoče oddati na petih lokacijah:
- Zgornje Gorje, parkirišče pri pokopališču: 8.00–9.00
- Zasip, pri Kulturnem domu Zasip: 9.30–10.00
- Ribno, pri Zadružnem domu Ribno: 10.30–11.00
- Bohinjska Bela, pri kulturnem domu: 11.30–12.00
- Zbirni center Bled: 8.00–12.00
Organizatorji prosijo, da tekstil že doma ločite v dve vrečki: v eno čista in nepoškodovana oblačila, primerna za ponovno uporabo, v drugo pa poškodovan in izrabljen tekstil.
Koliko tekstila dejansko zavržemo?
Po podatkih Evropske agencije za okolje je leta 2022 v EU nastalo skoraj sedem milijonov ton tekstilnih odpadkov oziroma približno 16 kilogramov na prebivalca. Kar 85% tekstilnih odpadkov iz gospodinjstev ni bilo zbranih ločeno. Število odpadnega tekstila z leti narašča.
Na območju Bleda in Gorij so leta 2024 zbrali 44,3 tone odpadnega tekstila, kar so Ekologi brez meja ponazorili s težo približno 316.500 bombažnih majic.
Zakaj je odvržena majica več kot le odpadek?
Oblačilo začne obremenjevati okolje že dolgo pred trenutkom, ko ga zavržemo. Za njegovo izdelavo potrebujemo surovine, vodo in energijo. Po podatkih Evropske agencije za okolje je bilo za proizvodnjo oblačil, obutve in gospodinjskega tekstila, ki so jih prebivalci EU kupili leta 2022, porabljenih približno 12.000 litrov površinske in podzemne vode na prebivalca.
Tudi po uporabi se težave nadaljujejo:
- Sintetična oblačila med pranjem sproščajo mikroplastiko.
- Številne mešanice vlaken je težko reciklirati.
- Del evropskega rabljenega tekstila potuje v Afriko in Azijo, kjer pogosto konča na nenadzorovanih odlagališčih in divjih sežigalnicah.
Kako dolga je pot ene same majice, od bombažnega polja in tovarne do naše omare in nazadnje do odlagališča ter kako lahko podaljšamo njeno življenjsko dobo, Ekologi brez meja razložijo v spodnjem videu.
Kam z oblačili tudi po sobotni akciji?
Vprašanje, kaj storiti z oblačili, ki jih ne nosimo več, ni omejeno le na Bled z okolico. Po vsej Sloveniji lahko uporabna oblačila podarimo, izmenjamo, prodamo ali oddamo organizacijam, ki skrbijo za njihovo ponovno uporabo.
V zabojnike za ponovno uporabo je mogoče vse leto oddati čista in še uporabna oblačila, obutev v paru, modne dodatke ter gospodinjski tekstil, kot so posteljnina, brisače in zavese. Izdelke je treba zapakirati v vrečke, da so zaščiteni pred vlago in umazanijo. V zabojnike ne sodijo prešite odeje, vzmetnice, preproge, dežniki ter umazan ali močno poškodovan tekstil.
Izrabljen tekstil sodi v sistem ločenega zbiranja, ne med mešane komunalne odpadke.
Čista in uporabna oblačila lahko prebivalci Bleda vse leto oddajajo v zabojnike Tekstilko, neuporaben tekstil pa v zbirnem centru. Več informacij je na voljo pri Ekologih brez meja. Naslednja izmenjevalnica oblačil bo 12. novembra v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled.
Naj oblačila služijo dlje
Manj tekstilnih odpadkov se začne z bolj premišljenimi nakupi. Oblačila, ki jih uporabljamo dlje, popravljamo ali predamo naprej, ne postanejo tako hitro odpadek.
Blejska strašila zato ne opozarjajo le na to, kam z odsluženimi oblačili, temveč tudi na vprašanje, koliko novih sploh potrebujemo. In morda bi zato kakšno strašilo prav prišlo tudi pred trgovinami z oblačili, ne le ob zbirnih mestih.
Program: Partnerstvo za globalne cilje
Članek je nastal v okviru projekta Partnerstvo za globalne cilje.
Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Več o projektu.
Vsebina članka izraža mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča MNZJU.
