To nakazuje nova raziskava, v kateri so znanstveniki primerjali odziv telesa na ultra predelana in minimalno predelana živila, poroča IFL Science.
Ultra predelana živila so pogosto del prehrane, vse več raziskav pa se ukvarja z njihovimi možnimi vplivi na zdravje. Njihovo uživanje se namreč povezuje z več zdravstvenimi težavami, med drugim z boleznimi srca in ožilja, sladkorno boleznijo tipa 2 ter nekaterimi drugimi kroničnimi boleznimi. Kljub temu še ne razumemo povsem, kateri dejavniki so odgovorni za opažene povezave.
Ena od razlag je, da številna ultra predelana živila pogosto vsebujejo veliko sladkorja in maščob ter malo vlaknin in beljakovin. Toda ali je morda pomembno tudi to, kako so živila predelana, in ne le, katera hranila vsebujejo?
Dva obroka, podobna hranilna sestava, drugačen presnovni odziv
Izredna profesorica Alex DiFeliceantonio in sodelavci z univerze Virginia Tech so v raziskavo vključili 57 zdravih odraslih. V delu raziskave, v katerem so preučevali presnovni odziv na hrano, je sodelovalo 32 udeležencev, starih od 18 do 45 let. Ti so ob različnih dneh zaužili dva različna obroka.
Prvi je vseboval ultra predelana živila: manjši sendvič z arašidovim maslom in marmelado, puranje mesnine, zelenjavni čips, piškot, kosmiče in instant krompirjev pire. Drugi je bil sestavljen iz minimalno predelanih živil: iz banane, suhih brusnic, sira in jajca.
Obroka sta bila izbrana glede na sistem razvrščanja živil NOVA, ki živila razvršča v štiri skupine glede na stopnjo predelave. Med minimalno predelana živila sodijo na primer sveže sadje, zelenjava in jajca, medtem ko so za ultra predelana živila značilni industrijski postopki izdelave ter pogosto uporaba sestavin in dodatkov, ki jih v domači kuhinji običajno ne uporabljamo.
Pomembno je, da sta imela oba obroka po 300 kilokalorij. Razlikovala sta se v vrsti živil, vendar sta bila po vsebnosti ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin, vode in soli izenačena na manj kot en odstotek razlike. Raziskovalci so tako želeli preveriti, ali se telo na obroka različno odzove tudi takrat, ko je njuna hranilna sestava skoraj enaka.
Po ultra predelanem obroku je bil inzulinski odziv izrazitejši
Pred meritvami so se udeleženci čez noč postili. Nato so jih namestili v posebno presnovno komoro, v kateri lahko raziskovalci spremljajo porabo energije in druge presnovne procese.
Po začetnih meritvah so udeleženci v desetih minutah pojedli dodeljeni obrok. Raziskovalci so jim nato večkrat odvzeli kri in v naslednjih treh urah spremljali različne kazalnike presnove, med drugim odziv inzulina, porabo energije in porabo ogljikovih hidratov za pridobivanje energije.
Rezultati so pokazali razlike v vseh spremljanih presnovnih kazalnikih. Po obroku z ultra predelanimi živili je bil inzulinski odziv izrazitejši, raven glukoze v krvi pa je ostala povišana nekoliko dlje, kar je po besedah raziskovalca Zacha Hutelina zaskrbljujoče, saj je dolgotrajno povišana raven glukoze v krvi povezana z večjim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2.
Raziskovalci za zdaj tudi ne vedo natančno, zakaj sta se obroka razlikovala po presnovnem učinku. Ena od možnosti je, da poleg hranilne sestave na odziv telesa vplivajo tudi druge lastnosti živila, povezane z njegovo predelavo.
Študija je bila objavljena v publikaciji Nature Metabolism.
Vir: I Fucking Love Science; People Ate 2 Meals With The Same Calories And Macros. Scientists Watched As 1 Spiked Their Insulin Much More. Dostopno na: https://www.iflscience.com/people-ate-2-meals-with-the-same-calories-and-macros-scientists-watched-as-1-spiked-their-insulin-much-more-84906. Zadnji dostop: Oktober 2026
