Kako izbrati res svežo solato in poskrbeti, da bo tudi čez nekaj dni še vedno čvrsta in hrustljava? Slovenski pridelovalec, katerega solatnice lahko že več kot dve desetletji najdemo na policah Spara in Interspara, razkriva, kaj pogledati že v trgovini in katera preprosta pravila upoštevati doma.
Lepa, sveža in hrustljava solata je eno tistih živil, pri katerih takoj opazimo razliko. Ko so listi čvrsti in napeti, sta okus in tudi užitek priprave povsem drugačna kot takrat, ko iz hladilnika potegnemo že nekoliko utrujeno glavo solate. Toda koliko lahko na njeno svežino vplivamo sami? In kako jo sploh pravilno shraniti? Vprašanje se zdi hecno, a ima izzive s shranjevanjem solate marsikdo med nami.
»Če je ne bomo pojedli takoj, je bolje, da jo hranimo neoprano v hladilniku in zaščiteno pred izsušitvijo. Pred pripravo pa jo je nato dobro oprati,« nam je povedal Peter Jarc s Kmetije Jarc oziroma po domače pr’ Markcu iz Križ na Gorenjskem. Njegov »kmečki trik«, kako solato ohraniti hrustljavo, pravzaprav ni nobena zapletena skrivnost.
Kmečki trik pridelovalca solate
»Ena najpogostejših napak je, da solato operemo veliko prej, preden jo bomo zaužili, nato pa jo mokro shranimo v hladilnik. Odvečna vlaga lahko pospeši propadanje listov. Moj preprost ‘kmečki trik’ je predvsem to, da solate ne pustimo stati v vodi in je ne zapremo mokre v vrečko. Svežino bo izgubila tudi, če jo bomo pustili stati vlažno v posodi. Čim manj nepotrebnega namakanja in čim bolj pravilno hlajenje.«
A domače shranjevanje je le zadnji del zgodbe. Na to, kako sveža solata pride v naš hladilnik, namreč močno vpliva že vse, kar se je z njo dogajalo prej. In prav to je ena od zgodb, ki jih želi SPAR s projektom Naravnost od pridelovalca približati kupcem. Za svežo solato na trgovski polici namreč stojijo konkretni ljudje, ure dela, poznavanje zemlje, pravi trenutek pobiranja in tudi čim krajša pot do trgovine.
Na Kmetiji Jarc se trudijo, da od njihove njive do trgovske police mine največ približno 20 ur. Njihove solatnice lahko že od leta 2005 najdemo tudi v trgovinah Spar in Interspar, od leta 2024 pa tja dobavljajo tudi sveže mlado zelje.
Prav pri tako občutljivem živilu se pokaže, kako pomembno je povezovanje velikega trgovca z lokalnimi pridelovalci: krajša pot od njive do police lahko pomeni tudi bolj svež pridelek za kupca. S takšnimi dolgoletnimi partnerstvi SPAR hkrati omogoča, da kakovostna slovenska zelenjava ne ostane omejena le na kraj, kjer je bila pridelana, ampak je dostopna kupcem po vsej Sloveniji.
Najprej poglejte tja, kamor običajno ne gledate
Najpogostejše vprašanje pri solati je, kako lahko že v trgovini ugotovimo, ali je solata res sveža. Peter Jarc pravi, da veliko pove že prvi pogled: »Sveža solata ima čvrste, lepo obarvane in napete liste, brez uvelih ali porjavelih robov.« Toda obstaja še en del, ki ga je vredno preveriti – spodnji del oziroma rez solate.
»Če je ta zelo potemnel, suh ali sluzast, je to lahko znak, da solata ni več najbolj sveža,« opozarja sogovornik in doda, da sta »pomembna tudi čvrstost in videz listov. Pri kakovostni solati se že na pogled vidi, da je bila pravilno pobarana in hitro pripeljana do trgovine,« opozarja pridelovalec Peter.
Kako v trgovini prepoznati svežo solato?
LISTI: naj bodo čvrsti, napeti in lepo obarvani.
ROBOVI: uveli ali porjaveli robovi lahko kažejo, da solata ni več povsem sveža.
REZ: zelo potemnel, suh ali sluzast spodnji del je še en znak, na katerega bodite pozorni.
Solatnice Kmetije Jarc boste našli v ponudbi trgovin Spar in Interspar.
Od njive do Sparove police v približno 20 urah
Pri solati se čas meri nekoliko drugače kot pri živilih, ki jih lahko skladiščimo tedne ali mesece. »Pri nas se trudimo, da je pot od njive do trgovske police čim krajša, se pravi do približno 20 ur,« pove Peter s Kmetije Jarc.
Solato ročno poberejo, pripravijo, operejo in sortirajo ter jo nato čim prej dostavijo. »Pri solati je svežina še posebej pomembna, saj gre za pridelek, ki ga ni mogoče dolgo skladiščiti. Zato je prednost lokalne pridelave tudi v tem, da je od njive do kupca zelo malo poti. Naša solata tako pride do potrošnika po najkrajši transportni poti,« razlaga Peter Jarc.
Kmetija Jarc dobavlja svoje solatnice v SPAR že od leta 2005. Več kot dve desetletji sodelovanja tako povezuje lokalnega pridelovalca s kupci po Sloveniji – pri sveži zelenjavi pa ima takšna povezava zelo konkreten rezultat: čim krajšo pot od njive do police.
Kar zjutraj raste na slovenski njivi, je lahko že zelo hitro na Sparovi polici.
Na Sparovih policah solata še zdaleč ni samo »solata«
Gentile, endivija in radič štrucar se morda znajdejo v isti skledi, vendar Peter pravi, da so razlike med njimi precejšnje: »Ne samo v videzu, ampak tudi v okusu, strukturi in uporabi,« pojasnjuje naš sogovornik in doda, da pri njih poleg teh treh pridelujejo tudi kitajsko in mlado zelje.
Če želimo nežno in prijetno hrustljavo solato za vsak dan ali za mešanje z drugimi sestavinami, je dobra izbira gentile. Endivija ima nekoliko izrazitejši okus, medtem ko je radič štrucar prepoznaven po rahli grenkobi. »Prav zato je zanimivo, da lahko kupec izbira solato glede na to, kakšen okus in teksturo želi,« še doda.
Katero izbrati?
- Gentile – nežna in prijetno hrustljava; odlična za klasične in mešane solate.
- Endivija – nekoliko izrazitejšega okusa; dobra izbira, ko želimo solato z več značaja.
- Radič štrucar – prepoznaven po rahli grenkobi in izrazitejšem okusu.
Na policah trgovin Spar in Interspar boste našli solato gentile, endivijo, radič štrucar, kitajsko in mlado zelje s Kmetije Jarc.
Kar naredi vreme, ne more popraviti noben stroj
Če je recept za dobro solato tako preprost, zakaj potem vsaka letina ni enaka? Peter Jarc s Kmetije Jarc pove, da zato, ker kmet nikoli nima nadzora nad vsem: »Na končni rezultat vpliva več stvari skupaj – sorta, kakovost zemlje, vreme, način pridelave in predvsem pravi trenutek pobiranja. Ko so razmere ugodne, solata raste enakomerno in počasi ter razvije svoje značilne lastnosti. Vročina, preveč dežja, suša ali druga vremenska nihanja pa lahko rast precej spremenijo. Zato je pri pridelavi zelenjave veliko izkušenj in sprotnega prilagajanja.«
Preden vidimo eno glavo solate, je nekdo opravil že precej dela
Ko v Sparu ali Intersparu primemo solato in jo položimo v nakupovalno košarico, vidimo končni izdelek. Velik del zgodbe pa je takrat že za njo.
Na Kmetiji Jarc se začne v rastlinjaku, kjer sadike vzgojijo sami. Nato jih s pomočjo mehanizacije posadijo na približno 11 hektarov obdelovalnih površin. Ko so primerne za pobiranje, jih ročno oberejo, skrbno operejo in sortirajo. »Vsak kos je treba pregledati, saj mora biti pridelek za trgovsko polico kakovosten in lep.« Na kmetiji uporabljajo sodobno mehanizacijo, Peter pa pravi, da bi kupca verjetno najbolj presenetilo prav to, koliko dela še vedno opravijo človeške roke.
»Za vsakim kosom zelenjave je veliko dela, znanja in tudi odgovornosti.«
Peter Jarc s Kmetije Jarc
400 let tradicije, ki jo v Sparu pomagajo ohranjati
Za Kmetijo Jarc stoji domačija s približno 400-letno zgodovino, pri kateri se še danes drži domače ime pr’ Markcu. Solatnice so začeli pridelovati leta 1970, danes pa se na prevzem kmetije pripravlja že naslednja generacija – Petrov sin Martin.
»Mladi prevzemnik bo moral predvsem znati povezati tradicijo s sodobnim načinom kmetovanja,« pravi Peter in doda: »Česar ne smemo izgubiti, je odnos do zemlje, kakovosti in domačega pridelka. Tradicija ni v tem, da vse počnemo enako kot pred 100 leti, ampak da ohranimo vrednote, zaradi katerih je kmetija obstala toliko generacij – delo, vztrajnost, kakovost in skrb za zemljo.«
