Tako pred začetkom nove sezone RSV opozarja specialistka neonatologije in pediatrije doc. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Dobra novica je, da danes lahko otroka zaščitimo pred težkim potekom okužbe.
“Težjo okužbo lahko uspešno in varno preprečimo. Bodisi z zaščito, ki jo otrok pridobi s protitelesi po cepljenju matere med nosečnostjo in se preko posteljice prenesejo na otroka, bodisi neposredno po rojstvu z injekcijo dolgodelujočih protiteles proti RSV,”
pojasnjuje dr. Lilijana Kornhauser Cerar.
Obe možnosti zaščite sta se po besedah sogovornice v raziskavah pred splošno uporabo in nato tudi v več kot dveh letih uporabe v realnem življenju izkazali kot učinkoviti in varni.
Najbolj ranljivi so najmlajši
RSV se pri večini otrok začne kot običajen prehlad, toda pri najmlajših se lahko slika v le nekaj urah pomembno spremeni, opozarja dr. Lilijana Kornhauser Cerar. “Pogosto se stanje začne slabšati drugi ali tretji dan bolezni, ko se okužba razširi v spodnja dihala. Poslabšanje lahko nastopi že v nekaj urah in lahko privede tudi do dihalne odpovedi.” Pri tem pa ni nujno znakov, po katerih bi lahko starši ali celo zdravnik zanesljivo napovedali, kako hitro se bo bolezen razvijala.
“Najtežji potek, ki lahko otroka celo življenjsko ogrozi, je sicer redek, vendar je mogoč tudi pri dojenčkih, ki so bili rojeni ob roku in so bili pred okužbo povsem zdravi.”
Med dejavnike tveganja za težji potek spadajo:
- prezgodnje rojstvo,
- prirojene srčne napake,
- kronične bolezni pljuč,
- imunske pomanjkljivosti in živčno-mišične bolezni.
Vse pomembnejši dejavnik pa je tudi starost.
Po besedah sogovornice so najbolj ranljivi dojenčki, mlajši od šest mesecev. Pojasni, da so njihove dihalne poti še zelo ozke, imunski sistem pa nezrel, zato imajo manj učinkovite lastne obrambne mehanizme proti virusu. Povečano tveganje za težji potek imajo tudi prezgodaj rojeni otroci ter otroci s kroničnimi boleznimi pljuč ali pomembnejšimi prirojenimi boleznimi, predvsem srca in obtočil.
Zapleti RSV
“RSV najmočneje prizadene najmanjše dihalne poti – bronhiole. Zaradi vnetno zadebeljene stene, obilnih gostih izločkov in povečane reaktivnosti gladkih mišic se njihov premer pomembno zoži, kar zmanjša ali celo onemogoči pretok zraka pri vdihu in izdihu. Dojenček zato diha z naporom, se duši, piska in dražeče kašlja,” razlaga dr. Lilijana Kornhauser Cerar. Ob moteni izmenjavi plinov lahko dojenček pomodri, zaradi kopičenja ogljikovega dioksida v krvi pa se ta zakisa. Posledice lahko prizadenejo tudi druge organe, v najtežjih primerih celo možgane.
“Intenzivno zdravljenje pomaga lajšati simptome bolezni, podpira delovanje prizadetih organov in omogoča preživetje. Žal pa (za zdaj) nimamo specifičnega zdravila, ki bi učinkovito zdravilo samo okužbo z RSV,” pojasnjuje zdravnica.
Ko otrok potrebuje intenzivno zdravljenje
Kot pravi sogovornica, je pri težkem poteku zdravljenje usmerjeno predvsem v to, da otroku olajša dihanje in omogoči čim bolj učinkovito izmenjavo plinov v pljučih.
“Če je nasičenost krvi s kisikom prenizka, otrok prejema dodaten kisik. Ob težavah z dihanjem lahko potrebuje tudi dihalno podporo, pri kateri se s stalnim nadtlakom (CPAP) pomagajo ohranjati dihalne poti odprte, v nekaterih primerih je potrebna še neinvazivna ventilacija z občasnimi vpihi s pozitivnim tlakom (NIPPV) preko maske. V redkih in najtežjih primerih lahko otroci potrebujejo tudi invazivno mehansko ventilacijo, pri kateri zdravniki v sapnik vstavijo dihalno cevko,” pove dr. Lilijana Kornhauser Cerar. Dodaja, da težave niso omejene na dihanje. Bolan dojenček zaradi hitrega in napornega dihanja pogosto ne more dovolj jesti in izgublja veliko tekočine, zato potrebuje tudi nadomeščanje tekočin in prehransko podporo. Pri najtežjih primerih je treba z zdravili podpreti še delovanje obtočil in drugih organov.
RSV lahko pusti posledice tudi po ozdravitvi
“Okužba v najranljivejšem obdobju življenja, predvsem v prvem letu, je že desetletja povezana s poznejšim ponavljajočim se piskanjem in astmi podobnimi težavami, ki običajno trajajo vsaj do šolskega obdobja,” opozarja sogovornica. Dodaja, da novejše raziskave kažejo, da je vpliv lahko dolgotrajnejši, kot so sprva domnevali. Težave z dihali se lahko pri nekaterih posameznikih nadaljujejo tudi v odraslo dobo in vplivajo na kakovost življenja ter potrebo po zdravljenju.
Dve možnosti zaščite
Dr. Lilijana Kornhauser Cerar pravi, da imajo starši danes dve možnosti, s katerima je mogoče dojenčka zaščititi pred težkim potekom RSV:
- Cepljenje matere med nosečnostjo. Cepivo se v Sloveniji uporablja od leta 2024, cepljenje je brezplačno. Nosečnica ga lahko prejme med 24. in 36. tednom nosečnosti. Njeno telo po cepljenju ustvari protitelesa, ki skozi posteljico preidejo do otroka. Ta ga po rojstvu ščitijo pred težjim potekom RSV vsaj v prvih šestih mesecih življenja. Cepljenje lahko zmanjša tudi težo okužbe pri materi. “Raziskave pred splošno uvedbo cepljenja so pokazale, da je cepivo učinkovito in varno. Enako kažejo tudi podatki analiz po dveh letih uporabe, ko je po svetu cepivo prejelo več kot pet milijonov žensk,” pravi sogovornica.
- Zaščita otroka z dolgodelujočimi monoklonskimi protitelesi. Ta možnost je v Sloveniji na voljo od letošnje sezone. Za razliko od cepiva otrok protiteles ne ustvari sam, ampak jih prejme neposredno. Zato zaščita začne delovati takoj in za njen učinek ni potreben odziv otrokovega še nezrelega imunskega sistema. “V preteklosti smo v Sloveniji že uporabljali kratkodelujoče monoklonsko protitelo. Ker je bilo treba injekcije ponavljati vsak mesec v času sezone RSV in je bilo zdravljenje drago, je bilo namenjeno le majhni skupini najbolj ogroženih otrok. Dolgodelujoča protitelesa so bolj učinkovita. En odmerek (v porodnišnici ali pri izbrane pediatru) zagotovi zaščito skozi celotno sezono RSV, njihova učinkovitost in varnost pa sta po dosedanjih podatkih primerljivi z zaščito, ki jo otrok pridobi po cepljenju matere.“
Zaščiti ne preprečita nujno okužbe z RSV, preprečujeta pa predvsem njen težji potek, s tem pa tudi tveganje za zaplete in dolgoročne posledice.
Težak potek RSV ne prizadene le otroka, ampak celo družino
“Ko zboli dojenček, ne zboli samo on. Težka okužba z RSV lahko za več tednov zaznamuje življenje celotne družine. Starša se soočata s strahom in negotovostjo, še posebej, če je otrok hospitaliziran ali potrebuje intenzivno zdravljenje. Večino časa in energije namenita bolnemu otroku, zaradi odsotnosti z dela pa so lahko posledice tudi finančne. V družinski dinamiki niso nič manj pomembni sorojenci. Ob skrbi za bolnega dojenčka zanje včasih ostane manj časa. Še posebej boleče je, če jim kdo namigne, da so prav oni iz vrtca ali šole ‘prinesli’ RSV domov in okužili dojenčka. Otrok za okužbo seveda ni kriv. Na RSV niso odporni niti stari starši. Pri starejših ljudeh je lahko okužba prav tako nevarna kot pri najmlajših, zato lahko bolezen v družino prinese skrb še za njihovo zdravje,” sklene dr. Lilijana Kornhauser Cerar.
