Menopavza: Kako zaščititi zdravje, ko nas hormoni nehajo ščititi?

“Ko hormoni nehajo ščititi, moramo poiskati druge načine, kako njihove koristne učinke nadomestiti,” pravi specialistka ginekologije in porodništva Maruša Strgulc, dr. med.

Menopavzalni prehod, ki ga imenujemo tudi perimenopavza, se lahko začne že po 35. oziroma 40. letu. Jajčniki začnejo postopoma delovati drugače, ravni estrogena nihajo in nato upadajo, s tem pa se zmanjšujejo tudi njegovi številni zaščitni učinki. Pomembne spremembe prinese tudi upad progesterona. Posledice lahko občuti praktično vse telo.

“Dolgoročno lahko za zdravje v menopavzi poskrbimo tako, da vemo, na kaj vse hormoni v telesu vplivajo, in poiščemo obvode, kako nadomestiti njihove zaščitne oziroma koristne vplive, ki izginejo, ko se začnejo ravni hormonov zmanjševati,” pojasnjuje ginekologinja.

Pri tem je zelo pomembno, v kakšnem stanju ženska vstopi v to obdobje. Če ima dobro mišično maso in urejeno presnovo, bo upad hormonov praviloma pomenil manj tveganj in težav, kot če v menopavzalni prehod vstopa s presežkom maščobnega tkiva, slabo telesno pripravljenostjo in presnovnimi motnjami.

Posledice upada estrogena čuti celo telo

Po besedah sogovornice so vročinski oblivi še vedno najbolj prepoznaven simptom menopavze. Težave s termoregulacijo ima v nekem obdobju več kot 80 odstotkov žensk. Lahko se pojavijo vročinski oblivi, nočno potenje ali nenadni navali vročine. Toda to je le eden od številnih možnih simptomov.

Spremembe se z upadom estrogena pokažejo tudi v presnovi. V rodnem obdobju se odvečna maščoba pri ženskah pogosteje kopiči na periferiji, na primer na bokih, zadnjici, rokah in nogah. V perimenopavzi se začne maščoba izraziteje kopičiti okoli notranjih organov in v trebušni votlini. Takšna razporeditev maščobnega tkiva je povezana z večjim presnovnim tveganjem.

Hkrati se z upadanjem estrogena zmanjšuje tudi zaščita pred srčno-žilnimi boleznimi. “Ženske v glavnem umiramo zaradi srčno-žilnih obolenj,” opozarja Maruša Strgulc in dodaja, da je tveganje še posebej pomembno pri ženskah, ki že v menopavzalni prehod vstopijo z neurejeno presnovo. “Znano je, da se aterosklerotični plaki lahko v žilah začnejo tvoriti že precej zgodaj v življenju, vendar sami po sebi še ne pomenijo nujno neposrednega zapleta. Problem postanejo, ko se vnamejo. Ker ima estrogen tudi protivnetne učinke, lahko njegov upad prispeva k večji aktivnosti vnetnih procesov in s tem k večjemu srčno-žilnemu tveganju,” razlaga.

Ginekologinja pojasni, da estrogen sodeluje tudi pri uravnavanju krvnega tlaka in vpliva na srčni utrip:

• Pri uravnavanju krvnega tlaka vpliva na dušikov oksid, ki sodeluje pri širjenju žil. Ko je estrogena manj, se žile lažje krčijo, krvni tlak pa se lahko zviša.
• Nihanja estrogena oziroma njegov izrazit upad pri nekaterih ženskah spremljajo občutki razbijanja srca ali aritmije.

Krepitev mišične mase je pomembna naložba v zdravje

Ena pomembnejših naložb v zdravje, ki jo lahko ženska naredi že pred menopavzo, je mišična masa. “Mišična masa je pravzaprav endokrini organ,” pojasnjuje Maruša Strgulc. “Ko mišice obremenjujemo, ne krepimo le njih samih, temveč telesu pošiljamo pomembne signale. Mišice signalizirajo kostem, da potrebujejo večjo moč, hkrati pa se med telesno dejavnostjo sproščajo miokini, ki imajo protivnetne učinke. To je še posebej pomembno v obdobju, ko se zmanjšujejo nekateri protivnetni učinki estrogena.“

Ženske, ki v perimenopavzo vstopijo brez mišične mase, jo težje pridobivajo kot tiste, ki so si jo zgradile že prej. “A dobra novica je, da za vadbo ni nikoli prepozno: tudi kasneje je mogoče mišično maso povečati in s tem zmanjšati nekatera zdravstvena tveganja,” poudarja ginekologinja. Dodaja, da na nasprotnem polu pomanjkanje telesne dejavnosti lahko prispeva tudi k mišično-skeletnemu sindromu menopavze: “Pojavijo se lahko bolečine v mišicah in malih sklepih. Ker gibanje boli, ga ženska pogosto še zmanjša – s tem pa se stanje lahko dodatno poslabša. Manj aktivnosti pomeni manj sproščanja miokinov, več vnetnih procesov in še več težav. Seveda je treba aktivnost prilagoditi, ne pa povsem opustiti,” svetuje.

Tudi kosti si zapomnijo naša prejšnja leta

Menopavza je pomembno obdobje tudi za zdravje kosti. “Kostna masa se gradi predvsem v mladosti in največjo kostno gostoto praviloma dosežemo do približno 27. leta. Na kostno gostoto morajo biti še posebej pozorne ženske, ki so v adolescenci dolga leta uporabljale kombinirano hormonsko kontracepcijo z nizkim odmerkom estrogena. Pri njih je lahko dosežena kostna gostota nižja,” opozarja sogovornica. Tem ženskam svetuje, da v obdobju menopavzalnega prehoda opravijo pregled kostne gostote. “Če se pokaže osteopenija (zmanjšana gostota kosti), je to lahko indikacija za menopavzalno hormonsko terapijo,” pravi.

Za krepitev kosti je (poleg hranil) pomembna tudi mehanska obremenitev. Poleg vaj za moč so učinkovite tudi vaje, pri katerih pride do udarca stopala ob tla (kot so poskoki).

Estrogen, lakota, glukoza v krvi in mišice

“Estrogen sodeluje tudi pri uravnavanju presnove ogljikovih hidratov in s tem ravni glukoze v krvi. Z upadom estrogena se lahko poslabša tudi uravnavanje glukoze v krvi. Pri tem imajo pomembno vlogo mišice, saj predstavljajo pomemben prostor, kamor lahko telo po zaužitju ogljikovih hidratov te usmeri. Ko je mišične mase premalo, ima telo manj prostora, kamor bi jih lahko shranilo, zato se presežek energije lažje kopiči v obliki maščobe,” razlaga Maruša Strgulc. Dodaja, da podobno velja za občutek lakote.

Estrogen namreč sodeluje tudi z leptinom, hormonom, ki pomaga uravnavati občutek sitosti. Ko njegove ravni upadajo, se lahko občutek lakote poveča. V tem obdobju je zato še posebej pomembna prehrana, ki dobro nasiti – kot so beljakovine in zdrave maščobe, poudari sogovornica. Med ogljikovimi hidrati pa naj imajo prednost kompleksnejši viri, kot so stročnice, polnozrnata živila in določena zelenjava. Pomembno pa ni le, katere ogljikove hidrate izberemo, temveč tudi, kaj zaužijemo pred njimi.

Če obrok začnemo z vlakninami, te upočasnijo prehod oziroma absorpcijo hranil iz prebavil, zato je porast glukoze v krvi po obroku manjši.

Zakaj je kakovosten spanec tako pomemben?

Pri skrbi za dolgoročno zdravje sogovornica izpostavlja štiri stebre: spanje, prehrano, telesno dejavnost in dobro počutje. Če so vsi štirje porušeni, je po njenem mnenju smiselno najprej urediti spanje. “Če ne spimo, bomo težko poskrbeli za zdravo prehrano, saj telo, ki je v pomanjkanju energije, hrepeni po enostavnih ogljikovih hidratih. Prav tako neprespani ne moremo biti telesno aktivni ali se dobro počutiti, ker za nič od tega nimamo energije.“

In ravno tu ima v življenju žensk pomembno vlogo progesteron. Ta nastaja po ovulaciji, v drugi polovici menstrualnega cikla. Če ovulacije ni, tudi progesterona ni. “Progesteron je tisti hormon, ki centralno v možganih vpliva tako, da zviša ravni GABA in glutamata – to sta dva živčna prenašalca, ki nas umirita, da lepše spimo,” pojasnjuje Maruša Strgulc.

Zato ni presenetljivo, da je nespečnost eden najpogostejših razlogov, zaradi katerih ženske v perimenopavzi poiščejo njeno pomoč. Pojavijo se lahko tudi razdražljivost, tesnoba, občutek strahu in izrazite spremembe razpoloženja. “Če se v perimenopavzi pojavljajo ti simptomi, je lahko primerno zdravljenje s progesteronom. Ženske ga jemljejo 12 dni v drugi fazi ciklusa, vendar to lahko vpliva na njihovo počutje tudi v prvem delu ciklusa,” razlaga.

Ko boli ali peče, ni vedno krivo vnetje

Ena od pogostih posledic upada estrogena, o katerih ženske včasih težje spregovorijo, pa so spremembe v nožnici in spodnjih sečilih. “Zaradi nižjih ravni estrogena se sluznica nožnice stanjša in postane bolj občutljiva. Pojavijo se lahko pekoč občutek, draženje in nelagodje, na primer po daljši telesni aktivnosti ali dan po spolnem odnosu. Spremeni se lahko tudi izcedek, ki ga ženske včasih zamenjajo za znak okužbe,” opisuje Maruša Strgulc. Gre za del tako imenovanega menopavznega urogenitalnega sindroma, kamor sodijo tudi boleči spolni odnosi.

Na pomanjkanje estrogena je občutljiv tudi spodnji del sečil. Stena mehurja postane bolj občutljiva in se lahko začne hitreje krčiti, zato žensko pogosteje tišči na vodo. Pri tem se lahko zgodi paradoks: ženska začne manj piti, ker ne želi tako pogosto na stranišče. A koncentriran urin je bolj dražeč in težave lahko zato še poslabša. Poleg tega se zaradi omenjenih težav lahko pogosteje pojavljajo tudi okužbe sečil.

Kako razlikovati, kdaj gre za težave zaradi pomanjkanja estrogena in vnetje? Po besedah sogovornice se lahko simptomi razlikujejo: pri vnetju sečil je pogosto prisotna bolečina že pred uriniranjem, saj sta vneta sečnica in mehur, medtem ko se pri težavah zaradi pomanjkanja estrogena pekoč občutek pogosto pojavi predvsem ob oziroma po začetku uriniranja.

“Pomembno je, da se ženska o urogenitalnih težavah pogovori z izbranim ginekologom. Obstaja lokalno zdravljenje, ki lahko simptome učinkovito ublaži, in celo zmanjša tveganje za ponavljajoče se okužbe sečil,“

poudarja Maruša Strgulc.

Kako problematično pa je, če ženska hodi lulat ponoči? Sogovornica odgovarja, da, če je to enkrat na noč, ni problematično. Če je pogosteje, pa je smiselno, da gre na posvet k zdravniku.

Spremembe hormonov in vpliv na spolnost

Menopavza lahko pomembno vpliva tudi na spolno življenje. Po besedah Maruše Strgulc so razlogi lahko tako telesni kot psihološki. “Telesni je povezan s spremembami sluznice. Zaradi pomanjkanja estrogena lahko spolni odnos postane boleč. Toda bolečina ni nekaj, kar bi morala ženska sprejeti kot neizogiben del. Na voljo je lokalno zdravljenje, ki lahko težave učinkovito odpravi,” razlaga. Drugi razlog za upad spolne želje pa je lahko povezan s spanjem, razpoloženjem, razdražljivostjo in splošnim počutjem. Če je ženska neprespana, tesnobna in izčrpana, je razumljivo, da se lahko zmanjša tudi njena želja po spolnosti.

“Pri tem se lahko spremeni tudi dinamika med partnerjema. Ženska se morda vzburi počasneje, potrebuje več časa in drugačne vrste nežnosti, podaljša se lahko tudi čas do doseganja orgazma. Parom svetujem, da se usedeta in odkrito pogovorita o tem, kje sta. Včasih je treba odnos samo prilagoditi oziroma sprejeti, da so stvari drugačne, včasih pa se je treba sprijazniti, da dva nista več za skupaj,” pravi.

Menopavza torej ni le obdobje, ko se mora ženska sprijazniti s tem, da se njeno telo spreminja. Je tudi trenutek, ko lahko bolj zavestno poskrbi za tisto, kar bo pomembno še desetletja pozneje: mišično maso, zdravje kosti, presnovo, srce, spanje in dobro počutje. Tudi če se je katera od težav že pojavila, je ni treba preprosto sprejeti kot del staranja. Za številne simptome obstajajo možnosti zdravljenja – tudi za tiste, o katerih ženske pogosto najtežje spregovorijo.