Kaj je po cepljenju normalno in kdaj govorimo o resnem neželenem učinku?

Postavljanje vprašanj je vedno pomemben del sprejemanja premišljenih odločitev, še posebej takrat, ko se osebne izkušnje, priporočila stroke in mnenja, ki jih slišimo ali preberemo, razlikujejo. Vprašanja o cepivih, njihovi varnosti in učinkovitosti ter o tem, kaj lahko od cepljenja pričakujemo, niso izjema.

Na forumih Med.Over.Net se jih je v skoraj treh desetletjih nabralo veliko. Ker želimo ponuditi dovolj informacij za boljše razumevanje posameznih vprašanj, smo tematiko razdelili v več prispevkov. Zbrali smo najpogostejše dileme, skrbi in pomisleke. Kot medij, katerega uredniška politika temelji na z dokazi podprti medicini, smo odgovore poiskali pri strokovnjakih, ki sodelujejo pri pripravi priporočil in shem cepljenja ter spremljajo najnovejša dognanja na področju cepiv in cepljenja. Zakaj smo za sogovornika izbrali prav NIJZ in kakšne so njihove strokovne reference, si lahko preberete na koncu prispevka.

Kako sploh vemo, da je cepivo varno?

Preverjanje varnosti se ne začne šele takrat, ko se cepivo začne množično uporabljati.

“Odločitve za uporabo cepiv temeljijo na rezultatih raziskav in izkušnjah o koristih, ki jih cepljenje prinaša za posameznika in populacijo. Pred dovoljenjem za množično uporabo morajo cepiva skozi številna testiranja, varnost in učinkovitost cepiva pa se spremljata tudi ves čas uporabe,” pojasnjujejo na NIJZ.

Kot dodajajo, je varnost cepiva dosledno nadzorovana v vseh fazah preizkušanja. “Dokaze o varnosti in učinkovitosti vseh cepiv z dovoljenjem za uporabo v Sloveniji preverita Evropska agencija za zdravila (EMA) in Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke RS (JAZMP).”

Postopek ni niti kratek niti preprost.“Postopki preverjanja varnosti in učinkovitosti ter pridobivanja dovoljenja za množično cepljenje z določenim cepivom običajno trajajo več let,” pojasnjujejo na NIJZ.

Ali cepiva povzročajo druge bolezni?

Na NIJZ so seznanjeni z različnimi trditvami, ki se pojavljajo v javnosti in po katerih cepiva niso varna ter lahko škodujejo zdravju:

“Čeprav je dokazano, da cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ni povezano z avtizmom, da cepljenje proti hepatitisu B ni povezano z multiplo sklerozo, da živo srebro (tiomersal) v cepivih ne povzroča avtizma – danes so vsa cepiva v Sloveniji brez tiomersala – prav tako to velja za aluminij, se ‘krivda’ cepivom za te in še mnoge druge bolezni pripisuje vedno znova in znova.”

Boleča roka, rdečina, vročina – je to po cepljenju normalno?

Po cepljenju se lahko pojavijo različne reakcije, ki so po besedah sogovornikov najpogosteje blage in kratkotrajne. “Cepiva so pravzaprav zelo varna, večina neželenih učinkov po cepljenju je blagih in prehodnih, na primer bolečina, rdečina ali oteklina na mestu cepljenja ali blago povišana telesna temperatura in slabo počutje,” naštevajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Drugače je, kadar so težave izrazitejše. “Kadar so neželeni učinki tako izraženi, da zahtevajo opazovanje ali zdravljenje v bolnišnici, govorimo o resnih neželenih učinkih,” dodajajo na NIJZ.

“Resni neželeni učinki se pojavijo izjemno redko, nekateri pa so tako redki, da tveganja za njihov pojav ni mogoče natančno oceniti,” pojasnjujejo. Med resne neželene učinke spada tudi anafilaksija oziroma huda alergijska reakcija, ki se po navedbah NIJZ pojavi pri približno eni osebi na milijon cepljenih.

Na NIJZ ob tem poudarjajo, da je treba tveganje zaradi neželenih učinkov vedno primerjati tudi s tveganjem zaradi bolezni, ki jo s cepljenjem preprečujemo.

“Kljub izjemno majhnemu tveganju za resne neželene učinke pa tudi le enega resnega neželenega učinka na milijon cepljenih ne bi bilo mogoče upravičiti, če ne bi bilo nobene koristi cepljenja. Brez cepljenja bi bilo veliko več primerov nalezljivih bolezni, posledično pa tudi bistveno več njihovih resnih posledic in več smrti. Primerjava tveganja zaradi nalezljive bolezni s tveganjem zaradi neželenih učinkov po cepljenju kaže v prid koristim cepljenja. Jasno je, da so koristi cepljenja bistveno večje od minimalnega tveganja zaradi cepljenja,” utemeljujejo.

Zdravstvena težava se je pojavila po cepljenju. Jo je povzročilo cepivo?

Če se zdravstvena težava pojavi kmalu po cepljenju, je razumljivo, da jo cepljena oseba poveže s cepljenjem. Vendar časovna povezava še ne pomeni nujno tudi vzročne povezave, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. “Včasih se ob cepljenju lahko pojavijo tudi težave, za katere se kasneje ugotovijo drugi vzroki in bi se pojavile v vsakem primeru, tudi če oseba ne bi bila cepljena,” pojasnjujejo. “V tem primeru rečemo, da določen neželen pojav ni vzročno povezan s cepljenjem.”

Zakaj smo za sogovornika izbrali Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)?

• NIJZ je osrednja nacionalna strokovna institucija na področju javnega zdravja, ki med drugim spremlja nalezljive bolezni, ocenjuje tveganja za zdravje ter pripravlja ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje.
• Pripravlja nacionalna navodila in priporočila za cepljenje, namenjena izvajalcem cepljenja in splošni javnosti.
• Pod njegovim okriljem deluje Posvetovalna skupina za cepljenje, katere člani so imenovani glede na strokovne reference in ne kot predstavniki področij oziroma institucij. Skupina sodeluje pri pripravi nacionalnih priporočil in strokovnih mnenj o cepljenju ter pri odločanju o uvedbi novih cepljenj in izbiri cepiv.
• NIJZ spremlja varnost cepljenja v praksi. Center za nalezljive bolezni zbira in spremlja prijave neželenih učinkov ter skrbi za zgodnje zaznavanje morebitnih varnostnih tveganj, povezanih s cepljenjem.
• Pri spremljanju nalezljivih bolezni in cepljenja sodeluje z mednarodnimi institucijami, med drugim s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropsko agencijo za zdravila (EMA).