V nadaljevanju preberite:
- Sterilizacija ženske je učinkovita in trajna oblika kontracepcije, zato mora biti odločitev dobro premišljena in informirana.
- Poseg je varen in nikakor ne vpliva na hormone, ovulacijo, menstruacijo ali spolno željo posameznice.
- Odstranitev jajcevodov lahko poleg kontracepcije zmanjša tveganje za nekatere oblike raka jajčnikov in jajcevoda.
Ko ženska ve, da si v prihodnje ne želi več otrok, lahko razmisli o trajni obliki kontracepcije. Ena od možnosti je sterilizacija. Kljub temu, da gre za varen in učinkovit poseg, se ob omembi sterilizacije pogosto pojavijo številna vprašanja in dvomi:
Kako bo sterilizacija vplivala na hormone? Ali lahko poseg sproži menopavzo? Bo spolnost drugačna? Kaj pa, če si premislim?
O tem, kako sterilizacija poteka, kaj prinaša in kaj se po posegu spremeni, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Heleno Ban Frangež, dr. med., predstojnico Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Kaj je sterilizacija ženske in kako poteka?
Sterilizacija ženske je poseg, pri katerem se prekine prehodnost jajcevodov ali pa se jajcevoda odstranita, s čimer se prepreči srečanje jajčne celice in semenčice. Na ta način preprečimo oploditev in posledično zanositev.
Sterilizacija se najpogosteje izvede laparoskopsko, skozi majhne reze v trebuhu. Poseg poteka v splošni anesteziji, način izvedbe pa je odvisen od izbrane kirurške tehnike. Pri klasičnem posegu se jajcevoda elektrokoagulirata, prekineta, podvežeta ali zapreta s sponkami.
Izr. prof. dr. Ban Frangež pojasnjuje, da je vse pogostejša tudi možnost odstranitve obeh jajcevodov, ki ima še eno pomembno prednost:
“Temu pravimo obojestranska tubektomija. Takšen poseg je zelo zanesljiva oblika trajne kontracepcije, hkrati pa zmanjšuje tveganje za nastanek nekaterih vrst raka jajčnika in tudi jajcevoda. Danes namreč vemo, da velik del hitro napredujočih seroznih rakov jajčnika izvira iz končnega dela jajcevoda. Odstranitev jajcevodov tveganje zmanjša, ga pa ne odpravi v celoti.”
Od odločitve do posega: kaj morate vedeti?
Odločitev za sterilizacijo mora biti prostovoljna, informirana in dobro premišljena, saj gre za metodo trajne kontracepcije.
V Sloveniji so pogoji zakonsko določeni:
- Ženska mora bit praviloma stara vsaj 35 let.
- Mora biti razsodna in razumeti pomen ter posledice odločitve.
- Vložiti mora zahtevo pri komisiji prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti.
- Med odobritvijo in posegom mora praviloma miniti vsaj šest mesecev. Namen tega obdobja je, da ima ženska dovolj časa za premislek o tako pomembni in trajni odločitvi.
Če nosečnost predstavlja resno tveganje za zdravje ali življenje ženske, je sterilizacija lahko mogoča tudi pred 35. letom.
Sterilizacija v številkah: kako pogosto se ženske odločajo zanjo?
Sogovornica pojasnjuje, da se za sterilizacijo pri nas odloča razmeroma malo žensk, kljub temu da gre za varen in učinkovit poseg, pogostost pa se skozi leta spreminja. Po podatkih NIJZ je bilo leta 2021 opravljenih 739 sterilizacij oziroma 1,7 posega na 1.000 žensk, starih od 15 do 49 let, pred pandemijo pa se je stopnja gibala med približno 2,3 in 2,8 posega na 1.000 žensk letno.
Med državami so pri uporabi ženske sterilizacije velike razlike. Leta 2019 se je zanjo odločilo približno 219 milijonov žensk po svetu, metoda pa je bila posebej pogosta v nekaterih delih Azije in Latinske Amerike, medtem ko je v Evropi in Severni Ameriki manj razširjena.
Kaj pričakovati po sterilizaciji? Okrevanje in morebitne težave
Zaradi splošne anestezije ženska med samim posegom ne čuti bolečine. Izr. prof. dr. Ban Frangež pa opozarja, da se v prvih dneh po sterilizaciji lahko pojavijo:
- blage do zmerne bolečine v spodnjem delu trebuha,
- občutljivost na mestu rezov,
- napihnjenost,
- bolečina v ramenih zaradi plina, uporabljenega pri laparoskopiji.
Sogovornica sicer poudarja, da so te težave običajno kratkotrajne in jih je mogoče lajšati z običajnimi protibolečinskimi zdravili. Okrevanje je tako praviloma hitro, večina žensk pa se k običajnim dejavnostim vrne v manj kot enem tednu. Gre za varen in tehnično lažji laparoskopski poseg in resnejši zapleti so redki.
Sterilizacija in žensko telo: vpliv na hormone, menstruacijo in menopavzo
O sterilizaciji še vedno kroži precej mitov in napačnih predstav, ki lahko pri ženskah vzbujajo dvome in strahove. Izr. prof. dr. Helena Ban Frangež, dr. med., razbija najpogostejše mite in pojasnjuje, kaj lahko ženska po posegu zares pričakuje.
| MIT | DEJSTVO |
| Sterilizacija povzroči menopavzo. | Jajčniki proizvajajo hormone in jajčne celice, jajcevoda pa sta le pot, po kateri se jajčna celica in semenčica lahko srečata. Pri sterilizaciji jajčnikov ne odstranjujemo in te še naprej tvorijo spolne hormone, zato sterilizacija ne povzroči menopavze. |
| Po sterilizaciji ženska ne ovulira več. | Tudi po sterilizaciji ovulacija poteka nemoteno. Jajčna celica se sprosti iz jajčnika v trebušno votlino, vendar zaradi prekinjenih ali odstranjenih jajcevodov ne more potovati po njih. Če ne pride do oploditve, se jajčna celica naravno razgradi in resorbira, brez kakršnih koli težav za žensko. |
| Po sterilizaciji ženska nima več menstruacije. | Sterilizacija ne vpliva na hormonski ciklus, dozorevanje jajčnih celic ali rast in luščenje maternične sluznice. Menstruacije zato ostanejo takšne kot pred sterilizacijo. |
| Sterilizacija zmanjša spolno željo. | Sterilizacija nima neposrednega hormonskega ali anatomskega vpliva na spolno željo, vzburjenje ali spolni užitek. Pri nekaterih ženskah se lahko spolnost celo izboljša, ker izgine strah pred neželeno nosečnostjo. |
| Če jajcevodi ne povzročajo težav, jih ni treba odstraniti. | Popolna odstranitev jajcevodov ne zagotavlja le trajne kontracepcije, ampak lahko zmanjša tudi tveganje za nekatere oblike raka jajčnikov in jajcevodov. Ker je rak jajčnikov pogosto odkrit šele v poznejših stadijih, za splošno populacijo pa nimamo učinkovitega presejalnega programa, je zmanjševanje tveganja z odstranitvijo jajcevodov lahko pomembna dodatna korist. |
Kako zanesljiva je sterilizacija – in zakaj lahko pride do nosečnosti?
Sterilizacija spada med najučinkovitejše metode kontracepcije, ženska pa je zaščitena takoj po posegu in dodatna zaščita ni potrebna. Kljub temu nosečnosti ni mogoče povsem izključiti:
“Po zaprtju ali prekinitvi jajcevoda lahko zelo redko nastane nova povezava oziroma rekanalizacija, skozi katero lahko pride do oploditve. Možna sta tudi nepopolno zaprtje jajcevoda ali tehnični neuspeh posega. Po popolni odstranitvi obeh jajcevodov je nosečnost izjemno redka,”
pojasnjuje izr. prof. dr. Ban Frangež.
Če pride do nosečnosti po sterilizaciji, je pomembno čim prej preveriti njeno mesto. Med takšnimi nosečnostmi je namreč več zunajmaterničnih, ki lahko brez pravočasnega zdravljenja resno ogrozijo žensko.
Ali je mogoče po sterilizaciji še zanositi?
“Sterilizacija je načrtovana kot dokončna metoda in ženska mora odločitev sprejeti z razumevanjem, da naravna zanositev po posegu ne bo več mogoča,”
poudarja izr. prof. dr. Ban Frangež.
Pri nekaterih načinih sterilizacije, pri katerih del jajcevodov ostane ohranjen, je mogoče poskusiti z mikrokirurško ponovno vzpostavitvijo njihove prehodnosti, a uspeh takšnega posega ni zagotovljen.
Sterilizacija ne izključuje možnosti nosečnosti z zunajtelesno oploditvijo, vendar tudi ta postopek ne zagotavlja uspeha. Ključna dejavnika sta predvsem starost ženske in njena zaloga jajčnih celic.
Nasvet strokovnjakinje: Sterilizacija je zelo učinkovita in varna, vendar dokončna oblika kontracepcije. Pomembno je vedeti, da ne ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami, zato je ob tveganju zanje še vedno potrebna uporaba kondoma. Ob odločitvi za poseg se je z ginekologom smiselno pogovoriti tudi o popolni odstranitvi jajcevodov, ki poleg zanesljive kontracepcije lahko zmanjša tveganje za nekatere oblike raka jajčnikov in jajcevoda.
Več informacij je na voljo na spletni strani KO za reprodukcijo, Ginekološka klinika, UKC Ljubljana.
Najpogostejša vprašanja
Ali sterilizacija povzroči menopavzo?
Ne. Pri sterilizaciji jajčniki ostanejo nedotaknjeni, zato še naprej proizvajajo hormone in jajčne celice. Sterilizacija sama po sebi ne povzroči menopavze.
Kako dolgo traja okrevanje po sterilizaciji?
Okrevanje je praviloma hitro. Prve dni se lahko pojavijo bolečine v spodnjem delu trebuha, občutljivost ran, napihnjenost ali bolečina v ramenih, večina žensk pa se k običajnim dejavnostim vrne v manj kot enem tednu.
Ali je po sterilizaciji potrebna dodatna kontracepcija?
Sterilizacija zagotavlja zelo zanesljivo zaščito pred nosečnostjo, vendar ne ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami. Ob tveganju zanje je zato še vedno potrebna uporaba kondoma.
| Več informacij je na voljo na spletni strani KO za reprodukcijo, Ginekološka klinika, UKC Ljubljana. |
