Po podatkih japonskega ministrstva za zdravje, delo in socialno varstvo ima Japonska prvič v zgodovini več kot 100.000 stoletnikov. Najnovejši podatki kažejo, da na Japonskem živi 107.677 stoletnikov, kar je 7.914 več kot leta 2025, poroča IFL Science.
Zgodovinsko gledano je bilo leta 1963 na Japonskem le 153 stoletnikov, do leta 1981 se je številka povzpela na 1.000, leta 1998 pa dosegla 10.000. Leta 2012 je število prvič preseglo mejo 50.000.
Veliko večino stoletnikov predstavljajo ženske – moških je 13.379 (12,4 odstotke), žensk pa 94.298 (87,6 odstotkov). Dobro znano je, da imajo ženske daljšo življenjsko dobo kot moški, a v visoki starosti se zdi, da se ta razlika še dodatno poveča.
Za primerjavo: V ZDA je bilo leta 2024 ocenjeno število stoletnikov okoli 101.000, vendar je treba upoštevati, da imajo ZDA približno 2,7-krat več prebivalcev kot Japonska.
V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) 1. januarja 2024 386 stoletnikov, od tega 62 moških in 324 žensk. Seznam stoletnikov je objavljen tudi na spletni strani Wikipedije: Seznam slovenskih stoletnikov. Med stoletniki je tudi Marija Kandus, ki je pred dvema letoma prejela državno odlikovanje – medaljo za zasluge.
V čem je torej skrivnost?
Japonska sodi med države z najvišjo pričakovano življenjsko dobo na svetu – po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ta znaša 84,5 leta. Čeprav Japonska pri tem ni več na prvem mestu – prehitevajo jo Monako, San Marino in Hongkong – ostaja med vodilnimi že več desetletij.
Zgodovinsko gledano so k japonski dolgoživosti pripomogle izjemno nizke stopnje srčno-žilnih bolezni in raka – zlasti raka dojk in prostate – ter nizka stopnja debelosti.
Kot najpomembnejši dejavnik se pogosto omenja prehrana. Tradicionalni japonski jedilnik temelji na polnovredni hrani, žitih in zelenjavi z zmernimi količinami soje ter živalskih izdelkov. Mlečnih izdelkov uživajo zelo malo, pomembno vlogo v prehrani pa imajo ribe, morske alge, zeleni čaj in fermentirana živila, ki veljajo za zdravju koristna.
Seveda pa ta prehrana ni povsem brez pomanjkljivosti: tradicionalna kuhinja vsebuje precej soli in ogljikovih hidratov, v sodobni japonski prehrani pa je tudi vse več predelanih živil. Kljub temu obstajajo dokazi, da je uravnotežena japonska prehrana povezana z upočasnjenim biološkim staranjem in boljšim splošnim počutjem.
Poleg zdrave prehrane je Japonska za razvito industrijsko državo tudi razmeroma telesno aktivna. Nedavna raziskava je pokazala, da skoraj polovica Japoncev, starejših od 50 let, vsak dan hodi vsaj 30 minut, še dodatnih 17,5 odstotkov pa celo eno uro ali več.
Močne družbene vezi
Pomemben dejavnik dolgoživosti so tudi močne socialne vezi. Znano je, da je osamljenost močno povezana z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja (kot sta srčna in možganska kap) ter nevrodegenerativne bolezni. Družbena izoliranost, zlasti v starosti, je lahko pomemben dejavnik tveganja, primerljiv oziroma po nekaterih ocenah večji od kajenja in debelosti.
Japonska družba ima tradicionalno zelo močne družbene vezi in povezane družinske strukture, ki učinkovito preprečujejo osamljenost starostnikov. Na Okinavi poznajo tradicijo, imenovano moai – skupine vrstnikov, oblikovane že v otroštvu, ki si vse do starosti nudijo stalno družbeno in čustveno oporo. To je eden od razlogov, zakaj Okinava velja za eno najbolj znanih območij dolgoživosti na svetu.
Pomemben dejavnik je tudi japonski zdravstveni sistem, ki je med najbolje uvrščenimi zdravstvenimi sistemi na svetu; zagotavlja univerzalno zdravstveno pokritost, razmeroma enostaven dostop do zdravstvene oskrbe in podporne programe na lokalni ravni. Raziskovalci poudarjajo, da se lahko druge države, ki se prav tako soočajo s staranjem prebivalstva, iz japonskega modela veliko naučijo.
Negotova prihodnost
Vprašanje pa je, kako dolgo bo to trajalo. V zadnjih letih se nekateri kazalniki kakovosti življenja na Japonskem poslabšujejo. Raziskava iz leta 2026, objavljena v reviji Scientific Reports, je pokazala, da je z zdravjem povezana kakovost življenja na Japonskem med letoma 2017 in 2024 upadla. Močan udarec je zadala pandemija covida-19.
Poleg tega se šibi nekdaj mogočno gospodarstvo, ki ga pestita šibek jen in najvišji javni dolg glede na BDP v razvitem svetu. Čeprav gospodarska blaginja sama po sebi ni zagotovilo za zdravje in srečo, lahko takšne gospodarske razmere negativno vplivajo na kakovost življenja in družbeno blaginjo. Današnji stoletniki še vedno uživajo sadove prejšnjih, bogatejših desetletij, zato ostaja odprto vprašanje, ali bodo danes rojeni otroci dočakali enako visoko starost.
Viri:
- IFL Science; For The First Time, More Than 100,000 People In Japan Are Over 100 Years Old – So What’s Their Secret? Dostopno na: https://www.iflscience.com/for-the-first-time-more-than-100000-people-in-japan-are-over-100-years-old-so-whats-their-secret-84668. Zadnji dostop: September 2026
- SURS; 1. oktober, mednarodni dan starejših. Dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/13116. Zadnji dostop: September 2026