Vazektomija pod drobnogledom: vse, kar mora moški vedeti, preden se odloči za poseg

Vazektomija oziroma moška sterilizacija je ena najučinkovitejših metod trajne kontracepcije. Kljub temu pa poseg spremlja presenetljivo veliko vprašanj, pomislekov in mitov.

Kako boleč je poseg? Ali vazektomija res vpliva na spolno moč in orgazem? Kako dolgo traja okrevanje? Si lahko po posegu premislim?

Aleksander Andjelić, dr. med., iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana pojasnjuje najpomembnejše, kar mora moški vedeti, preden se odloči za vazektomijo.

Kaj sploh je vazektomija?

Vazektomija oziroma moška sterilizacija je trajna metoda moške kontracepcije. Gre za poseg, pri katerem zdravnik prekine oba semenovoda – cevki, po katerih semenčice potujejo iz obmodkov in testisov proti sečnici.

Po opravljenem posegu semenčice tako ne prehajajo več v izliv. Njihovo nastajanje v modih se sicer nadaljuje, a se nato postopoma razgradijo in absorbirajo.

V Sloveniji se za vazektomijo vsako leto odloči nekaj sto moških, zanimanje pa v zadnjih letih narašča. Andjelić pojasnjuje, da je bilo leta 2022 opravljenih 411 posegov, medtem ko jih je bilo prejšnja leta med 200 in 300 letno.

Poseg je kratek, okrevanje pa praviloma hitro

Vazektomija se praviloma opravi v lokalni anesteziji in traja približno 20 do 30 minut. Ker je področje omrtvičeno, sam poseg za večino moških ni izrazito boleč.

Za lajšanje težav običajno zadostujejo počitek, hladni obkladki in protibolečinska zdravila, pomaga pa tudi nošenje oprijetega spodnjega perila.

Kdaj se lahko moški po vazektomiji vrne v običajen ritem?

Andjelić v prvih dneh po posegu svetuje nekoliko večjo previdnost. Primerni so lažji vsakodnevni opravki in sprehodi, če ti ne povzročajo bolečine ali občutka zategovanja v predelu mošnje:

“Prvih nekaj dni svetujemo izogibanje športu, težjim fizičnim obremenitvam in spolnim odnosom, do zacelitve rane pa tudi kopanju v bazenih in savnanju. Večina moških se k običajnim vsakodnevnim dejavnostim vrne zelo hitro; pri nas bolniški stalež večinoma svetujemo le za dan posega.”

Dodaja, da se moški, če nima bolečin, večje otekline ali drugih težav, po približno enem tednu postopno vrne k običajni telesni vadbi in spolni aktivnosti.

Več kot 99,9-odstotna učinkovitost, a zaščita ni takojšnja

Vazektomija je po potrjeni uspešnosti posega več kot 99,9-odstotno učinkovita. Dobro pa je vedeti, da zaščita ni takojšnja:

“Semenčice, ki so sposobne oploditve lahko v delu semenovodov ostanejo še nekaj tednov. Poleg tega se lahko v manjšem deležu primerov prekinjena konca semenovoda ponovno povežeta oziroma pride do rekanalizacije. Pri približno 1–2 % moških zato ob prvi kontroli še ugotovimo prisotnost semenčic v izlivu,”

pojasnjuje Andjelić.

Po vazektomiji je nujna kontrola semenskega izliva, saj poseg ne pomeni takojšnje sterilnosti. Kontrola naj bi se opravila vsaj dva meseca po posegu in po približno 20 ejakulacijah.

Do potrditve, da v izlivu ni več semenčic, mora par uporabljati dodatno kontracepcijo.

Spolnost in ejakulacija ostaneta nespremenjeni

Med pogostejše mite o vazektomiji sodijo tudi prepričanja, da gre za neke vrste kastracijo, da moški po posegu nima več izliva ter da vazektomija vpliva na erekcijo ali sposobnost doživljanja orgazma. Andjelić pojasnjuje, da to ne drži:

“Vazektomija ne vpliva na testosteron, libido, erekcijo ali sposobnost doživljanja orgazma. Pri posegu prekinemo le semenovoda, medtem ko moda še naprej normalno proizvajajo testosteron in semenčice. Hormonsko ravnovesje in spolna funkcija zato ostaneta nespremenjena.”

Glavna sprememba je torej ta, da po uspešni vazektomiji v izlivu ni več semenčic.

Dodaja, da je tudi ejakulacija po vazektomiji po videzu ter količini praktično nespremenjena, saj večino semenske tekočine tvorijo izločki prostate in semenskih mešičkov, semenčice pa predstavljajo le manjši del.

Kdo je primeren kandidat za vazektomijo?

Najprimernejši kandidat je moški, ki je zaključil načrtovanje družine oziroma je trdno odločen, da otrok v prihodnosti ne želi.

Vazektomijo je treba razumeti kot trajno metodo kontracepcije. Teoretično je sicer mogoča mikrokirurška rekonstrukcija semenovodov, vendar uspeh ni zagotovljen, sogovornik pa poudarja, da se v njihovi praksi ta postopek praviloma ne izvaja. Če si moški pozneje zaželi otroka, so na voljo postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo. Če želi možnost biološkega očetovstva ohraniti že pred posegom, pa lahko predhodno zamrzne svoje seme.

Odločitev za poseg zato ne sme temeljiti zgolj na trenutnih življenjskih okoliščinah, temveč mora vključevati razmislek o morebitnih spremembah v prihodnosti.

V Sloveniji je vazektomijo praviloma mogoče opraviti po 35. letu starosti, po odobritvi pristojne komisije in po zakonsko določenem šestmesečnem odložilnem roku. Medicinskih omejitev je sicer malo. Poseg se praviloma odloži ob aktivni okužbi ali akutni bolezni, dodatna presoja pa je potrebna pri nekaterih anatomskih posebnostih mošnje in semenovodov.

Vpliv vazektomije na dolgoročno zdravje

Andjelić pojasnjuje, da strahovi pred bolečino, zapleti in dolgoročnimi zdravstvenimi posledicami vazektomije niso redki.

Večina zapletov je sicer redkih in blagih. Najpogostejši, vendar še vedno redek zaplet je hematom. Okužbe in kronična bolečina po vazektomiji pa so po njegovih izkušnjah zgolj opisane v literaturi, medtem ko se s takšnimi zapleti v redni klinični praksi ne srečuje.

Opozarja tudi, da ni dokazov, da bi vazektomija povečevala tveganje za maligna obolenja, kot je bilo v preteklosti zmotno predstavljeno:

“Po dosedanjih podatkih vazektomija ni povezana s povečanim tveganjem za rak prostate ali raka mod, prav tako ni dokazov za večje tveganje za srčno-žilne bolezni, možgansko kap ali druge pomembne kronične bolezni. […] Gre za lokalni poseg na semenovodih, brez sistemskega vpliva na hormonsko ali splošno zdravstveno stanje moškega.”

Premišljena odločitev za prihodnost

Čeprav se za vazektomijo odloča vse več moških in je zadovoljstvo po posegu zelo visoko – približno 95 odstotkov moških bi se zanjo odločilo ponovno – gre vseeno za pomembno odločitev, ki zahteva premislek. Šestmesečni odložilni rok po odobritvi komisije je namenjen prav temu, da moški svojo odločitev še enkrat temeljito premisli.

Na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana je postopek organiziran prek Komisije prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti in sterilizacijo ter Kliničnega oddelka za reprodukcijo.

Za več informacij se lahko obrnete na Svetovalno socialno službo na svet.soc.sluzba.gk@kclj.si, osebno na naslovu Šlajmerjeva 3a, 1000 Ljubljana, ali na telefonske številke 01 522 61 32, 01 522 62 78 in 01 522 62 79, ob delavnikih med 8. in 14. uro.