“Pojej vsaj nekaj, preden greš v šolo.” Je pregovarjanje tudi pri vas del jutranje rutine, ko otrok zatrjuje, da ni lačen? Navsezadnje smo dolga leta poslušali, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva, da “prazna vreča ne stoji pokonci” in da je treba “zajtrkovati kot kralj”. Pa ga moramo res siliti, da pred odhodom v šolo nekaj poje?
Ne nujno. Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je zajtrk pomemben del uravnoteženega prehranjevanja, vendar se prehranske potrebe med otroki razlikujejo. Če otrok zjutraj nima apetita, ga ni treba siliti s hrano. Pomembno je predvsem, da ima urejen ritem prehranjevanja, zaužije dovolj hranil in ima pozneje v dopoldnevu možnost ustreznega obroka.
Kako lahko starši skupaj s šolo podprete zdrave prehranske navade svojega otroka? preverite TUKAJ!
Vsak dan zajtrkuje le tretjina mladostnikov
Če otrok zjutraj nima apetita, ga ni treba siliti s hrano. Pomembno je, da ima v nadaljevanju dopoldneva možnost ustreznega obroka. Pri nas ima pri tem pomembno vlogo organizirana šolska prehrana — NIJZ pri tem izpostavlja, da je treba podatke o zajtrkovanju razumeti tudi v kontekstu dobre dostopnosti dopoldanske šolske malice.
Po podatkih raziskave HBSC 2022, ki jo na svojih straneh navaja tudi NIJZ, med šolskim tednom vsak dan zajtrkuje približno tretjina mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let. Delež rednih zajtrkovalcev s starostjo upada.
Pomembno pa je, zakaj otrok ne je. Obroki se ne bi smeli opuščati zaradi pomanjkanja časa ali — kar je še posebej skrb vzbujajoče — zaradi želje po nadzoru telesne mase.
Kaj ponuditi otroku, ki pred šolo zajtrkuje?
Če otrok zjutraj zajtrkuje, naj bo obrok pester in sestavljen iz več skupin živil. Ni treba iskati posebnega popolnega zajtrka — pomembno je, da je obrok pester in sestavljen iz več skupin živil. Med možnostmi, ki jih navaja NIJZ, so na primer:
- ovseni kosmiči z navadnim jogurtom in sadjem,
- polnozrnat kruh s skuto ali sirom in zelenjavo,
- polnozrnat kruh z jajcem in zelenjavo,
- navadni jogurt, sadje in ovseni kosmiči.
Šolska malica ni samo “nekaj za vmes”
Organizirana šolska prehrana lahko predstavlja pomemben delež vsega, kar otrok zaužije čez dan. Po podatkih NIJZ lahko prehrana v osnovni šoli pokrije več kot 50 odstotkov otrokovih dnevnih potreb — zato je smiselno preveriti, kakšna prehrana je organizirana v otrokovi šoli, in otroka spodbujati, da šolske obroke tudi zaužije. Če potrebuje še dodatno malico, naj bo preprosta: sadje, navadni jogurt, polnozrnat kruh z ustreznim namazom ali pest oreškov, kadar so ti glede na otrokovo starost in zdravstveno stanje primerni.
Kaj pa po šoli?
Po pouku je čas za kosilo ali drug polnovreden obrok. Če ima otrok vadbo ali trening, je treba čas obroka, njegovo sestavo, količino in vnos tekočine prilagoditi vrsti, trajanju in intenzivnosti telesne dejavnosti. Za žejo naj bo voda vedno prva izbira.
Če se torej vsako jutro zapletete v pogajanja zaradi zajtrka, je sporočilo NIJZ precej pomirjujoče: otroka, ki zjutraj nima apetita, ni treba siliti. Pomembno je, da ima otrok v nadaljevanju dopoldneva možnost ustreznega obroka ter da je njegova prehrana skozi dan pestra in hranilno ustrezna.
VIR
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Zdrava prehrana za uspešen šolski dan, Slovenija gre v šolo 2026, https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/zdrava-prehrana-za-uspesen-solski-dan/
