Prijateljstvo je eden tistih tihih darov življenja, ki jih pogosto začnemo zares ceniti šele z leti. V mladosti prijatelje srečujemo tako rekoč mimogrede – v šoli, na faksu, v službi, prijatelji postanejo tudi nekateri starši prijateljev naših otrok. V mladih letih prijateljstva nastajajo spontano, skoraj sama od sebe.
Manj ljudi, več globine
V drugi polovici življenja postanejo odnosi drugačni, krog ljudi, s katerimi se redno srečujemo, se prične ožiti. Otroci odrastejo, poklicne poti se umirijo in zaključijo, naš vsakdan dobi popolnoma nov ritem. Vse to ni nujno nekaj slabega, saj ne pomeni konca našega družabnega življenja, pač pa začetek njegove preobrazbe.
V drugi polovici življenja namreč kvantiteto zamenja kvaliteta; prijateljstva v tem obdobju postanejo globlja in pristnejša, kar je bilo nekoč samoumevno, zdaj od nas zahteva več zavestnih odločitev. Ob nas ostanejo tisti, s katerimi smo lahko takšni, kot smo; brez pretvarjanja in brez potrebe po dokazovanju..
Zavedati se je potrebno, da pravi prijatelj ni tisti, ki je prisoten ob nas vsak dan. Tisti je, ki ga lahko pokličemo tudi po dolgem času in pogovor steče, kot da smo se nazadnje pogovarjali včeraj in ne nekaj mesecev nazaj. Ob njem se namreč počutimo sprejete, razumljene in varne.
En sam iskren prijatelj, ki ga lahko pokličete, ko ste v stiski, odtehta na stotine površnih znanstev.
Prijateljstvo potrebuje nego
Tako kot vrt tudi prijateljstvo ne uspeva brez pozornosti pa čeprav ne vsakodnevne. Včasih je dovolj le kratek telefonski klic, skupna kava ali sprehod, čestitka za rojstni dan ali zgolj iskreno vprašanje: »Kako si?«.
Majhne geste imajo veliko moč. Pokažejo, da se drug na drugega spomnimo tudi takrat, ko nimamo posebnega razloga za to in prav takšni trenutki ustvarijo občutek povezanosti.
»En sam iskren prijatelj, ki ga lahko pokličete, ko ste v stiski, odtehta na stotine površnih znanstev.«
Ko postane domača rutina preveč udobna
Ko ni več vsakodnevnih poti v službo ali nenehnih opravkov okoli družine, se naš svet kar naenkrat pomanjša. Hitro se ujamemo v varno zavetje domače rutine, kjer dnevi tiho minevajo med gospodinjskimi opravili in televizijskim zaslonom.
Najtežji korak v zrelih letih je pravzaprav tisti prvi, ko moramo stopiti čez domači prag in premagati lastne dvome.
Ozavestiti moramo, da nikoli nismo prestari za nova prijateljstva za ljudi, ki nam ogrejejo srce in s katerimi delimo enake poglede na svet. Zrela leta imajo namreč čudovito prednost; zdaj končno dobro vemo, kdo smo in kaj nam v življenju resnično pomeni. Zato so vezi, ki jih spletemo v tem obdobju, pogosto veliko bolj trdne, iskrene, globoke in trajne.
Ni prepozno za nova poznanstva
Včasih je slišati, da je težko sklepati nova prijateljstva po šestdesetem letu. Res je, da se ljudje z leti nekoliko bolj zapremo vase, vendar srce ne pozna starostnih omejitev.
Nova prijateljstva lahko vzniknejo na različnih krajih; v različnih interesnih društvih, na pohodih, planinskih izletih, ustvarjalnih delavnicah, tečajih, prostovoljstvu ali med sosedi. Pogosto nas povežejo skupni interesi, podobne življenjske izkušnje ali preprosto občutek, da se ob nekomu dobro počutimo.
Podatki slovenskega Inštituta Antona Trstenjaka kažejo, da sta “vključenost v lokalno okolje (društva, prostovoljstvo, tečaji) in ohranjanje socialne mreže ključna varovalna dejavnika pred osamljenostjo v Sloveniji, saj krepita občutek koristnosti in pripadnosti.”
vir: Ramovš, J., et al. Revija Kakovostna starost, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Sprejeti tudi spremembe
Življenje nam prinaša različne izzive; odhode, selitve, bolezni, izgube istočasno pa tudi nove začetke. Nekatera prijateljstva sčasoma izzvenijo, druga nepričakovano zacvetijo. To je naraven potek naše življenjske poti.
Pomembno je, da zaradi razočaranj in težkih življenjskih izkušenj ne zapremo vrat novim odnosom. Vsak človek, ki ga srečamo, nosi svojo zgodbo in včasih prav nepričakovano srečanje prinese toplino, ki je morda niti nismo iskali.
Darilo, ki ga podarjamo drug drugemu
Prijateljstvo ni tekmovanje, kdo bo več dal ali prejel. Je vzajemnost, je poslušanje, razumevanje, smeh in tudi tišina, ki ne potrebuje besed.
V drugi polovici življenja, ko se vse bolj zavedamo minljivosti časa, postanejo iskreni odnosi eno največjih bogastev. Ne merijo se v številu prijateljev, temveč v občutku, da v življenju nismo sami.
Morda je prav danes pravi trenutek, da pokličemo nekoga, ki ga že dolgo nismo slišali. Ali pa se nasmehnemo nekomu, ki bi lahko postal nov prijatelj. Kajti prijateljstvo ni le spomin na preteklost, je most, ki nas povezuje s sedanjostjo in nam lepša prihodnje dni.
»V drugi polovici življenja, ko se vse bolj zavedamo minljivosti časa, postanejo iskreni odnosi eno največjih bogastev.«
Vsak dan je priložnost za nov stisk roke
Negovanje in iskanje prijateljstev v drugi polovici življenja je zavestna in pogumna odločitev. Res je, da zahteva nekaj začetnega truda in premagovanja negotovosti, ko moramo narediti tisti prvi korak in nekoga povabiti na čaj ali kratek klepet. Prav sadovi takšne odločitve postanejo neprecenljivi. Življenje v družbi prijatelja je polnejše in tudi razbremenjujoče; vsakodnevne skrbi se med iskrenim pogovorom in trdni prijateljski podpori kar nekako razpolovijo medtem, ko se lepi trenutki podvojijo.
Ozrite se torej okoli sebe morda prav zdaj, prav tukaj, nekdo komaj čaka na vaš nasmeh in topel pozdrav.
Povzetek v treh alinejah
- V drugi polovici življenja se socialni krog pogosto zmanjša, vendar lahko odnosi, ki ostanejo, postanejo globlji in pristnejši.
- Prijateljstva potrebujejo pozornost: včasih zadostujejo telefonski klic, povabilo na kavo, sprehod ali iskreno vprašanje »Kako si?«.
- Za nova prijateljstva ni prepozno – zahtevajo pa pripravljenost, da stopimo iz ustaljene rutine in naredimo prvi korak.
Včasih potrebujemo le varen prostor za pogovor. Če razmišljate o svojih odnosih, osamljenosti ali si želite v svoje življenje vnesti več povezanosti, ste vabljeni na posvet. Za uvodni pogovor pišite na e-naslov: jasna@isp-jadro.eu ali pokličite na telefon: 040 761 258.
