Odišavljena čistila so zelo priljubljena. Vendar pa ima lahko “vonj po čistem” svojo ceno za zdravje, kaže nova raziskava, ki jo povzema New York Post. Raziskovalci z Univerze Purdue so v sklopu raziskave – ki je bila predstavljena na nedavnem srečanju Ameriškega kemijskega društva (American Chemical Society) – preizkušali, kaj se dogaja z odišavljenimi čistili v manjši vzorčni hiši.
Slabo razumljena tveganja vse večje obsedenosti s čistočo
Čeprav je pandemija covida-19 v številnih gospodinjstvih čistočo postavila kot pomembno prioriteto, raziskovalce skrbijo prikrita in slabo razumljena tveganja te vse večje obsedenosti s čistočo v zaprtih prostorih.
Raziskovalci so ugotovili, da dišavne spojine tako klasično odišavljenih čistil kot tudi čistil na osnovi naravnih eteričnih olj v zraku bliskovito reagirajo in tvorijo nanodelce. Ti nanodelci se hitro kopičijo, kar lahko predstavlja tveganje za zdravje, saj lahko prodrejo v dihalne poti in globoko v pljuča.
Že opravljene raziskave so pokazale, da se terpeni, ki jih izločajo rastline (na primer pinen iz borovcev), ob stiku z ozonom spreminjajo v nanodelce v zraku. Vendar je koncentracija terpenov na prostem nižja, zato nastajajo počasi. Uporaba odišavljenega čistila v zaprtem prostoru ima enak učinek: ko dišavne snovi iz razpršenih kapljic ali površin izparevajo, sproščajo terpene in ustvarjajo nanodelce. Pogosti terpeni v tekočih čistilih, kot so pinen, limonen (z vonjem po limoni), timol (materina dušica) in linalool (sivka), so prisotni v precej višjih koncentracijah kot na prostem. Zaradi tega je raven terpenov v zraku med čiščenjem od desetkrat do stokrat višja, delci pa nastajajo bistveno hitreje kot v gozdu.
V preizkusni hiški je brisanje tal, pršenje po pultih in brisanje površin z odišavljenimi izdelki, že v nekaj minutah ustvarilo milijarde ali celo bilijone delcev. Izdelki so večinoma tvorili nanodelce oziroma izjemno fine delce, velike od 1 do 30 nanometrov. Gre za velikost, ki jo hišni merilniki kakovosti zraka pogosto ne zaznajo, kar lahko predstavlja tveganje za zdravje, saj lahko prodrejo v dihalne poti in globoko v pljuča.
“Čiščenje s površin odstrani viruse in bakterije, vendar lahko hkrati ustvari nevidno onesnaženje zraka,” je povedal vodja raziskave Brandon Boor. “Ko končate s čiščenjem prostora, ste že ustvarili ogromno nanodelcev in jih tudi vdihnili,” je dodal.
Uporaba germicidnih UV-C-svetilk za razkuževanje zraka lahko težavo še poslabša, saj lahko prispeva k nastajanju ozona. Povečana koncentracija ozona v kombinaciji z visokimi ravnmi terpenov iz odišavljenih čistil pa lahko dodatno pospeši nastajanje nanodelcev v zraku.
Boor je že med pandemijo covida-19 preučeval vpliv čistilnih sredstev in kemičnih razkužil v zaprtih prostorih. Takratna raziskava je pokazala, da je bila takšna izpostavljenost primerljiva z izpostavljenostjo ob prometni cesti oziroma jo je lahko celo presegla, čeprav se delci po sestavi razlikujejo od tistih iz prometa.
Čeprav odišavljene izdelke uporabljamo za ustvarjanje občutka svežine, Boor opozarja:
“Čist zrak ne bi smel dišati po močni koncentraciji citrusov. Pravzaprav ne bi smel imeti skoraj nobenega vonja.“
Vir: New York Post, Tiny home experiment finds what really happens to your body when you use scented cleaners. Dostopno na: https://nypost.com/2026/08/30/health/tiny-experiment-finds-what-happens-when-you-use-scented-cleaners/. Zadnji dostop: avgust 2026
