“V Sloveniji letno zboleva 200 oseb za rakom, ki je posledica okužbe s HPV – za rakom, ki bi ga lahko preprečili s cepljenjem,” je opozorila prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, na tradicionalni novinarski konferenci o HPV ob začetku šolskega leta. Konferenco organizirata Zveza slovenskih društev za boj proti raku in Onkološki inštitut v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ter Sekcijo za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Ni vprašanje, ali je cepivo proti HPV učinkovito – za to imamo dokaze, tudi v Sloveniji, je še povedala prof. dr. Janja Ocvirk. “V Sloveniji zbrani podatki kažejo, da je v prvih generacijah, ki so imele možnost cepljenja proti HPV (precepljenost je bila približno 50-odstotna), 42 odstotkov manj predrakavih sprememb v primerjavi z generacijami, ki te možnosti niso imele. Teh bi bilo lahko še manj, če bi se takrat cepilo več deklic.“
“Incidenca raka narašča – na leto v Sloveniji zboli 19.000 ljudi. Za vsakega, ki zboli, iščemo najboljše načine zdravljenja. Res pa me žalosti, da so med temi tudi tisti, ki jim ne bi bilo treba zboleti – ker zbolijo za rakom, ki ga znamo preprečiti – in to so tudi raki, ki so povezani z okužbo HPV.“
Prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana
Do 25. leta okužena vsaka četrta ženska
“Okužbe s HPV povzročijo približno 200 rakov na leto: od tega je tretjina primerov pri moških in dve tretjini pri ženskah. To pomeni, da za rakom, ki je povezan s HPV, v Sloveniji vsakih 44 ur zboli ena oseb, kar je ogromno, zlasti, če upoštevamo, da bi vse te rake lahko preprečili s cepljenjem,” je predstavila zgovorne podatke doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., vodja Državnega programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku.
Kot pravi doc. dr. Urška Ivanuš je v starosti 20 do 25 let vsaka četrta ženska okužena z enim od sedmih genotipov HPV, ki lahko povzroča raka – ravno zato je tako pomembno, da otroke pravočasno cepijo, saj cepivo preprečuje okužbe le, preden človek pride v stik s HPV.
Čeprav so okužbe s HPV res pogoste – pa k sreči le malo okuženih zboli za rakom, saj pri večini okužbe izzvenijo, je razložila doc. dr. Urška Ivanuš. Pri manjšem deležu okuženih okužba vztraja več desetletij in lahko povzroči raka. “Težava je tudi, da ljudje ne vedo, da se okužijo s HPV, saj večina okužb poteka brez simptomov. Treba se je tudi zavedati, da to ni tako, da se bomo danes okužili, jutri pa zboleli. Večinoma rak nastane več desetletij po okužbi,” je pojasnila. Dodala je, da čeprav velja, da je rak bolezen starejših, za raki, ki jih povzročajo okužbe, zbolevajo tudi mlajši odrasli.
Okužbe s HPV povzročajo 6 različnih vrst rakov, tako pri moških kot pri ženskah:
- Predrakave spremembe in rak materničnega vratu
- Rak ustnega žrela
- Rak zadnjika
- Rak nožnice
- Rak zunanjega spolovila žensk
- Rak penisa
Po besedah doc. dr. Urške Ivanuš je najpogostejši s HPV povezan rak – rak materničnega vratu. Raka materničnega vratu lahko preprečujemo na dva načina: s cepljenjem proti HPV in z udeležbo v presejalnem programu ZORA, ki omogoča odkrivanje in zdravljenje predrakavih sprememb. S cepljenjem proti HPV in udeležbo v presejalnem programu ZORA bi lahko raka materničnega vratu nekoč odpravili – to je tudi cilj Svetovne zdravstvene organizacije, ki ga želimo doseči tudi v Sloveniji.
“V Zvezi si želimo prispevati k ustvarjanju take družbe, v kateri nihče ne bo zbolel ali umrl za rakom zaradi lastne nevednosti ali brezbrižnosti države. Naše osnovno orodje je Evropski kodeks proti raku. Nedavno je izšla peta različica. To so z dokazi podprta priporočila – če bi upoštevali teh 14 priporočil, bi lahko preprečili skoraj polovico primerov raka.”
Doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., vodja Državnega programa ZORA na OI Ljubljana in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku.
Cepljenje je brezplačno in varno
Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je povedala, da podatki po svetu in v Sloveniji že vsaj 20 let potrjujejo učinkovitost cepljenja proti HPV – iz številnih držav poročajo o tem, da so s cepljenjem uspeli preprečiti tudi od 80 do 90 odstotkov primerov raka materničnega vratu. Denimo Norvežani, ki imajo dobro precepljenost, so izračunali, da bi raka materničnega vratu lahko odpravili do leta 2023.
Tudi kar se tiče varnosti vsi dolgoletni in obsežni podatki (razdeljenih je bilo že več kot 500 milijonov odmerkov) kažejo, da je cepivo proti HPV izjemno varno. In to po besedah Nadje Šinkovec Zorko kažejo tudi naši (slovenski) podatki. “Podatki vseh 20 let kažejo, da eno prijavo neželenega učinka dobimo na približno 100.000 opravljenih cepljenj, najpogosteje gre za lokalne reakcije na mestu cepljenja, kot so rdečina, bolečina, oteklina na mestu vboda in blage do zmerne sistemske reakcije, kot so zmerno povišana telesna temperatura, utrujenost, glavobol, slabost in omedlevica. Vsi neželeni učinki, ki so bili zaenkrat prijavljeni v naš register, so izzveneli v nekaj dneh brez dolgotrajnih posledic,” je dejala.
Mojca Gobec, višja sekretarka na Ministrstvu za zdravje, pa je dodala, da smo v Sloveniji lahko veseli, da imamo omogočene vse pogoje, da bi dosegli ciljno 90-odstotno precepljenost proti okužbi s HPV, kar vodi do odprave raka materničnega vratu pri ženskah in tudi do zmanjšanja pojavnosti drugih rakov, ki jih okužba s HPV povzroča, pri obeh spolih. “To možnost morajo ljudje le pravočasno izkoristiti.“
Cepljenje proti HPV za oba spola v Sloveniji poteka na sistematskem pregledu v 6. razredu osnovne šole. Do brezplačnega cepljenja (v breme ZZZS) so upravičeni tudi vsi mladi do 26. leta starosti. Do 15. leta se cepi z dvema odmerkoma, po 15. letu pa s tremi.
Zakaj dvomimo v preprečevanje raka, ko bi za ozdravitev naredili vse?
“Ko zbolimo, bi dali vse, da bi ozdraveli, včasih smo pripravljeni preizkusiti tudi nepreverjene stvari. Paradoksno pa je, da imamo pomisleke, ko bi z dokazano učinkovitimi ukrepi lahko preprečili nastanek teh hudih bolezni,” pa je dejal Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo. Pravi, da v njegovo ambulanto na cepljenje prihajajo mladostniki po 15. letu starosti, ko za cepljenje ne potrebujejo več soglasja staršev. “Seveda je bolje pozno kot nikoli, ampak ni prav, da starši tako odgovornost prelagajo na otroke. Če imajo starši kakršne koli dvome, naj kontaktirajo otrokovega pediatra – vedno smo vam na voljo za nasvet, da odgovorimo na morebitne skrbi.“
