Asentra 100mg
Pozdravljeni, sem na terapiji Asentra 100mg, prej sem bila dobro leto na 50mg, vendar sem imela po tolikšnem času (letu in pol), konstantno zadnjih 14 dni … občutek paničnih napadov, omotice, vrtoglavice, zmedenosti … kot aa z možgani nisem pri stvari. Zato mi je psihiatrinja povečala odmerek na 100mg. Prvih 14 dni po povečanem odmerku je bilo stanje kar naporno, stranski učinki so bili povečani, zato sem morala zraven jemati še Eglonyl. Potem sem bila dva meseca kar v redu, sedaj imam pa spet občutek omotice, vrtoglavice, zameglenega vida, pekoč občutek v prsih, ki se nadaljuje po vratu navzgor. Skratka to nisem jaz. Iz dneva v dan borbam s temi občutki, kar niti malo ni prijetno. Veliko berem, sem športno aktivna, jem zdravo, … vendar mi to stanje vse dejavnosti otežuje.
Trenutno sem ostala še brez osebne psihiatrinje, ker je zaključila delovno razmerje.
Rada bi bila čimbolj normalo zaživela vsak dan, da se mi ne bi bilo treba vsak dan bojevati s temi groznimi občutki.
Težave imam že 10 let, predvidevam, da so se zgodile zaradi izčrpanosti od 6 letnega nespanja (dojenje dveh otrok, vsakega po 3 leta). Moj oče je bil v mojem otroštvu(do mojega 28 leta) alkoholik, doživljala sem težke psihične napore …
Prosila bi za pomoč, na koga naj se obrnem, da bi se stanje izboljšalo. Ali so kriva zdravila? So stranski učinki trajni?
Lepo prosim za odgovor.
Olia
Pozdravljeni,
najprej naj vas pomirim. Stranski učinki niso trajni, če so to kar sedaj doživljate strasnki učinki, bodo izzveneli kmalu zatem ko nehate jemati Asentro. Morda vam Asentra preprosto ne ustreza, morda je treba zamenjati zdravilo. Možno je tudi, da zdravil ne potrebujete in da bi zadostovala vključitev v psihoterapijo, učenje sprostitvenih tehnik, čuječnosti ali meditacije? Brez pregleda to ne morem oceniti. Zato je vaš prvi korak, poiskati si psihiatra, ki vas bo naprej vodil. Vem, da je težko začeti z nekom od nule, ampak glede na to kar ste napisala, gre za preplet neugodnih okoliščin tekom odraščanja (kompleksna travma?) in naporov ki so presegali vaše trenutne zmožnosti kompenzacije (burnout?).
Se strinjam, da potrebujete pravo, strokovno pomoč in vam priporočam, da si jo poiščete. Ne ostajajte sama v stiski. Srečno!
Daniela Fiket