V članku preberite:
- Več neugodnih izkušenj v otroštvu je bilo povezanih z več osamljenosti, tesnobe in depresivnih simptomov v odraslosti.
- Psihosocialne stiske so bile povezane z več težavami pri komunikaciji, izražanju naklonjenosti in konstruktivnem reševanju nesoglasij.
- Kakovost odnosa gradijo tudi majhne vsakodnevne interakcije – pozornost, odzivnost, podpora in izražanje naklonjenosti.
Ko imamo težave v partnerskem odnosu, običajno iščemo vzrok v tem, kar se dogaja med partnerjema: “premalo se pogovarjata”, “ne znata se poslušati”, “ob prepiru se vedno en umakne”, “drugi ne čuti njegove podpore ali ne doživlja, da je drugemu mar”.
Raziskovalce z Univerze v Georgii1 je zanimalo, zakaj prihaja do tega. Vprašali so se, ali se lahko za nekaterimi od teh težav skriva tudi nekaj drugega – nekaj starejšega in morda že pozabljenega.
V raziskavi, objavljeni v reviji Journal of Social and Personal Relationships, so preučevali povezavo med neugodnimi izkušnjami v otroštvu, psihosocialnimi težavami v odraslosti, vsakodnevnimi vedenji za ohranjanje partnerskega odnosa in zadovoljstvom z odnosom.
Ugotovili so, da otroške izkušnje s kakovostjo partnerskega odnosa niso povezane neposredno, niti na preprost način. Pot od zgodnjih izkušenj do poznejšega partnerskega odnosa je precej bolj zapletena.
Več težkih izkušenj v otroštvu, več težav pozneje
Raziskovalci so analizirali odgovore 212 heteroseksualnih parov, vključenih v brezplačni program izobraževanja o partnerskih odnosih ELEVATE Univerze v Georgii.
Oba partnerja sta odgovarjala na vprašanja o neugodnih okoliščinah in dogodkih, ki sta jih doživela do 18. leta starosti. Med njimi so bile različne izkušnje – od pogostega kričanja ali fizičnega nasilja staršev do izkušenj zanemarjanja, na primer pomanjkanja hrane.
Rezultati so pokazali, da so ljudje, ki so poročali o več neugodnih izkušnjah v otroštvu, v odraslosti poročali tudi o več osamljenosti, depresivnih simptomih in tesnobi. Toda raziskovalce je zanimalo še več: kaj se zaradi teh stisk dogaja znotraj partnerskega odnosa?
O dolgoročnih posledicah obremenjujočih izkušenj v otroštvu smo na Med.Over.Net že pisali ob predstavitvi prelomne ameriške raziskave ACE. Podobna raziskava je bila izvedena tudi v Sloveniji, kjer so raziskovalci proučevali razširjenost obremenjujočih izkušenj v otroštvu in njihovo povezanost s funkcioniranjem v odraslosti.
Posledice se lahko pokažejo v drobnih vsakodnevnih trenutkih
Ljudje z več neugodnimi izkušnjami v otroštvu in več psihosocialnimi težavami so imeli več težav tudi pri vedenjih, ki pomagajo odnos ohranjati. Težje so komunicirali, izražali naklonjenost in konstruktivno reševali nesoglasja. Prav vsakodnevne interakcije, ki se na prvi pogled kažejo kot malenkosti, so po besedah raziskovalcev pomemben gradnik kakovostnega partnerskega odnosa. Vodja raziskave Analisa Arroyo jih je primerjala z vlaganjem denarja na bančni račun.
Z drobnimi dejanji – ko partnerja opazimo, ko pride domov, se odzovemo, ko nam nekaj pripoveduje, mu pokažemo naklonjenost ali podporo – v odnos vsak dan nekaj »nalagamo«.
Sčasoma se s takšnimi “vložki” ustvarja zaloga zaupanja, povezanosti in podpore. Ko pridejo stres, konflikt ali večja življenjska preizkušnja, lahko partnerja črpata iz te zaloge.
Če teh majhnih vsakodnevnih “pologov” ni bilo dovolj, pa imata v težkem trenutku na voljo manj virov, s katerimi bi lahko ohranila povezanost.
Za odnos niso pomembni samo veliki pogovori
Ko razmišljamo o kakovostnem partnerskem odnosu, pogosto pomislimo na dobro komunikacijo med “pomembnimi pogovori” ali na sposobnost reševanja velikih konfliktov. Raziskava opozarja še na nekaj drugega. Pomembno je tudi vse tisto, kar se zgodi med temi velikimi prelomnimi trenutki.
Ključne so prav majhne pozornosti: ali opazimo partnerja, ko vstopi v prostor, se odzovemo, ko nam govori, mu pokažemo, da nas zanima, znamo izraziti naklonjenost ter se ob vsakdanjih nesoglasjih drug drugemu približamo ali se še bolj oddaljimo.
“Niso pomembni samo veliki pogovori, veliki konflikti ali pogovori iz srca,” poudarja Arroyo. Pomembne so tudi majhne vsakodnevne interakcije, ki partnerja pripravijo na trenutke, ko postane težko.
Vzrok konflikta pogosto ni samo v tem, kar se dogaja danes
Da se v različnih odnosih in okoliščinah lahko odzivamo zelo različno, je za Med.Over.Net opozoril terapevt telesno usmerjene psihoterapije Tomislav Senečić. Človek je lahko na enem področju življenja samozavesten in uspešen, v drugem pa ga določena situacija v trenutku pahne v povsem drugačen način odzivanja. Razlog je lahko v tem, da se ob določenih okoliščinah aktivirajo stare čustvene izkušnje in obrambni odzivi. (Članek: Neverjetno, kako majhen del svojih reakcij lahko obvladujemo).
Nekaj podobnega nakazuje tudi nova raziskava partnerskih odnosov. Ko ima par težave, je razumljivo, da se osredotoči na trenutno dogajanje: kako komunicirata, kako se prepirata in kako se vedeta drug do drugega. Toda del tega, kar se med njima dogaja danes, ima lahko precej daljšo zgodovino.
Tudi soavtor raziskave Evin Richardson opozarja, da imajo lahko nekatere od teh težav globlje korenine.
Neugodne izkušnje iz otroštva so bile v raziskavi povezane z več psihosocialnimi težavami v odraslosti, te pa z manj učinkovitimi načini vzdrževanja partnerskega odnosa. Manj teh pozitivnih vsakodnevnih vedenj je bilo nato povezano z nižjo kakovostjo partnerskega odnosa. Raziskava ne pravi, da težko otroštvo nujno vodi v slab partnerski odnos, kaže pa možno pot, po kateri se lahko posledice zgodnjih izkušenj mnogo let pozneje pojavijo tudi med partnerjema.
Pri ženskah in moških so opazili zanimivo razliko
Raziskovalci so odkrili tudi razliko med spoloma. Pri ženskah je bilo več neugodnih izkušenj v otroštvu povezano z več psihosocialnimi težavami, te pa z manj vedenji, ki pomagajo vzdrževati odnos. Posledično so o nižji kakovosti odnosa poročale ne le ženske same, temveč tudi njihovi partnerji.
Pri moških je bilo drugače. Njihove neugodne izkušnje v otroštvu so bile prek psihosocialnih težav in slabših veščin vzdrževanja odnosa povezane z njihovo lastno oceno kakovosti odnosa, ne pa tudi z oceno njihove partnerke.
Avtorji poudarjajo, da je prav vključevanje obeh partnerjev pomembno za razumevanje tega, kako se posledice zgodnjih življenjskih izkušenj lahko odražajo v partnerski dinamiki.
Otroštva ne moremo spremeniti. Odnos pa lahko.
Pomembno vprašanje je, kaj lahko iz teh ugotovitev odnesemo v svoje življenje. Prav tu raziskava odpira tudi nekoliko bolj spodbuden pogled v prihodnost.
Otroških izkušenj ne moremo spremeniti. Lahko pa začnemo prepoznavati, ali so povezane z našim današnjim počutjem, doživljanjem in vedenjem.
Raziskovalci poudarjajo, da lahko pari svoje odnose krepijo z učenjem in prakticiranjem zdravih odnosnih veščin. Boljša komunikacija, izražanje podpore in naklonjenosti ter konstruktivnejše reševanje konfliktov so področja, ki jih je mogoče zavestno razvijati in krepiti.
Pri ljudeh, ki so jih travmatične izkušnje ali dolgotrajen stres močneje zaznamovali, je lahko smiselna tudi strokovna pomoč, denimo svetovanje ali psihoterapija. Ta lahko pomaga pri razumevanju povezav med preteklimi izkušnjami, današnjim doživljanjem in odnosi.
Za drobne pozornosti in izražanje naklonjenosti pa je ključ v odločitvi in njihovem udejanjanju.
Odnose gradimo v majhnih trenutkih
Raziskava ponuja precej preprosto, vendar dragoceno sporočilo. Kakovost partnerskega odnosa se ne gradi samo ob obletnicah, velikih dogodkih, romantičnih gestah ali globokih pogovorih. Gradi se vsak dan preko malenkosti. Ko poslušamo, ko se odzovemo, ko pokažemo naklonjenost in damo partnerju vedeti, da smo ga opazili.
Če uporabimo prispodobo avtorice raziskave: na svojo preteklost ne moremo več vplivati, lahko pa vplivamo na majhne stvari, ki jih danes »nalagamo« na skupni račun odnosa.
