V tem članku boste lahko prebrali:
- Ko se starši postarajo in potrebujejo pomoč, se odnos med njimi in odraslimi otroki začne spreminjati.
- Starost in demenca lahko odvzameta marsikaj, vendar lahko prav v tem obdobju v ospredje stopijo bližina, ljubezen in drobni trenutki vsakdana.
- Stvari, ki jih danes doživljamo kot obveznosti – kuhanje, pospravljanje in skrb za družino – lahko nekoč postanejo prav tisto, kar bomo najbolj pogrešali.
Danes sem znova sedela nasproti svoje mame, ki zdaj živi v domu starejših občanov. Vsak njen dan se začne z mojim telefonskim klicem, moji tedenski obiski pri njej pa so postali stalnica mojega življenja. Ko sem jo opazovala, kako sedi tam, v čisto svojem svetu, v nekem samo njenem mehurčku, sem začutila neizmerno toplino.
Vlogi sta se zamenjali
Najini vlogi sta se zadnjih nekaj let popolnoma zamenjali. Včasih sem bila jaz tista, ki je potrebovala njeno pozornost, njene nasvete, najine neskončne pogovore, njeno tolažbo in objem, morda kdaj celo tudi rahlo usmeritev, skupaj s prijazno in nevsiljivo kritiko. Ona je vse to znala, ona je vse to živela. Bila mi je v oporo še tudi dolgo po tem, ko sem bila sama v oporo partnerju in otrokom.
Danes sem jaz tista, ki skrbno preverja drobne malenkosti; ji je zmanjkalo kozmetičnih pripomočkov, ima še dovolj tiste kreme, ki jo ima tako zelo rada? Je z njo vse v redu, kako se počuti? Se je oblekla današnjemu dnevu primerno? Starost in z njo demenca je postala tiha spremljevalka najinih dni, ki zahteva mojo nenehno prisotnost in skrb, kljub temu, da je stalno pod budnim nadzorom.
Ko starost počasi spremeni odnos
Starost je posebna sopotnica v našem življenju. Je tiha, nepredvidljiva, včasih si celo prilasti koščke naše preteklosti, ki bi jih tako zelo radi zadržali. Vendar pa se v odnosu starša in otroka prav v tem obdobju lahko zgodi nekaj čudovitega. Umaknejo se vsakodnevne površinske skrbi in ostane samo tisto, kar je čisto in pristno.
Ko pomembne postanejo povsem običajne stvari
Ob pogovoru z mami sem se je spomnila, kakršna je bila še nedolgo tega; moja mami iz vseh tistih preteklih let, ko je bila še čila in zdrava ter polna tiste življenjske energije, topline in glasnega smeha, ki se je vedno spontano zaiskril tudi v njenih očeh.
Vendar pa tudi v tistih najbolj njenih letih, ko je bila mlajša in polna energije, kuhanje le ni bilo njena prva prioriteta. Vsakodnevna skrb za to, kaj bo na mizi, je bila pač ena od tistih rutin, ki utrujajo. Danes? Danes bi nadvse rada kuhala.
Pospravljanje in urejanje hiše je bilo zanjo zgolj še ena obveznost na dolgem seznamu opravil. Danes bi z največjim veseljem pospravljala.
Tudi čuvanje vnukov ji je v preteklosti včasih vzelo preveč energije, saj življenje z vsemi svojimi obveznostmi in odgovornostmi prinaša utrujenost pa tudi izčrpanost, včasih celo izgorelost. Danes si z vsem srcem želi, da bi lahko skrbela za svoje pravnuke.
Ko tisto, kar je bilo nekoč breme, postane dar
Preobrat v njenem razmišljanju se me je globoko dotaknil istočasno pa sem naenkrat razumela, kot bi naenkrat spregledala. Dovolila mi je uvid v tisti čas našega življenja, ko se bistvo človeka očisti vseh odvečnih plasti. Vse tisto, kar se nam je v hitenju za dobrinami, preživetjem, blagostanjem naših najdražjih zdelo kot “napor” in “dolžnost”, je zdaj postalo v očeh moje mame največji dar. Postalo je tisto, kar daje življenju smisel in strukturo; ustvarjanje in ohranjanje doma polnega topline, vonja po domači hrani, skrbi za družino in brezpogojne ljubezni do najbližjih.
»Ko izgubimo možnost in priložnost, da nekaj počnemo, šele takrat zares spoznamo vrednost tistega, kar smo s tem imeli.«
Ko izgubimo možnost in priložnost, da nekaj počnemo, šele takrat zares spoznamo vrednost tistega kar smo s tem imeli. Moja mami danes ne hrepeni po velikih potovanjih, materialnih dobrinah, hoji v hribe ali ležanju na sončni obali. Hrepeni po preprostih, vsakdanjih dejanjih ljubezni, ki jih velikokrat jemljemo kot samoumevne. Želi si le tistega, kar nas v resnici povezuje – topline domačega ognjišča in iskrenega smeha otrok.
S svojim razmišljanjem me uči hvaležnosti za stvari, ki jih sama v svojem vsakodnevnem, norem tempu spregledam. Ko bom naslednjič utrujena stopila za štedilnik, po dolgem, utrujajočem in stresnem delovnem dnevu ali ko mi bo težko pospraviti stanovanje, bom pomislila nanjo. Spomnila se bom njenega pogleda in njene želje. Namesto utrujenosti in pritoževanja kako je vse na meni, se bom spomnila nanjo s čisto hvaležnostjo, da imam dom, ki ga lahko pospravim, da imam družino, za katero lahko skuham kosilo. Hvaležnost, da to sploh lahko in zmorem početi.
»Hvaležnost, da imam dom, ki ga lahko pospravim, da imam družino, za katero lahko skuham kosilo. Hvaležnost, da to sploh lahko in zmorem početi.«
Ljubezen ostaja, tudi ko se spomini izgubljajo
Življenje nas uči na zelo nenavadne načine. Tudi ko se zdi, da nam nekaj jemlje, nam lahko hkrati podari najlepše lekcije o prisotnosti in ljubezni. Najini pogovori so morda drugačni, kot so bili včasih, a vez med nama ostaja močna. Starost lahko zamegli spomine na preteklost, ne more pa izbrisati ljubezni, ki jo čutiva v sedanjem trenutku. Vsak stisk roke, vsak nasmeh in vsaka drobna skrb za njeno najljubšo kremo, so postali moji najdragocenejši trenutki hvaležnosti.
Hvala ti, mami, ker me s svojo preprostostjo in ranljivostjo še vedno učiš, kaj je v življenju zares pomembno. Učiš me, kako ljubiti življenje v vseh njegovih oblikah ter kako ceniti vsako jutro, vsak vdih, vsako opravilo in vsak trenutek, ki nam je dan.
Ko je skrb za ostarele starše težko nositi sam
Ko se je odrasli otrok, otrok, ki je že srednjih let in starejši, prisiljen spopasti s tem, da so njegovi starši ostareli in potrebujejo pomoč, to prebudi celo paleto čustev; od hvaležnosti in ljubezni do globoke žalosti in nemoči. Preobrazba odnosa z ostarelimi starši je eden najtežjih, a hkrati najbolj zdravilnih življenjskih procesov. Če v takšnem obdobju sprememb čutite bolečino, ki je ne zmorete nositi sami, vam ponujam varen prostor, da te občutke predelate.
Vabljeni na pogovor v Ljubljani ali prek spleta. Prijavite se na: jasna@isp-jadro.eu ali na tel: 040 761 258
