Čeprav je e-oskrba na domu v Sloveniji na voljo že dobro leto in je za upravičence brezplačna, imajo ljudje o njej še vedno veliko vprašanj.
“Kaj pa, če ga pritisne po nesreči? Ali lahko pomoč pokliče tudi moj mož? Kako pridem do e-oskrbe?”
To je le nekaj vprašanj, ki so jih uporabniki zastavili na javni tribuni Med.Over.Net o e-oskrbi na domu.
V prvih dveh člankih smo predstavili, kako e-oskrba pomaga starejšim ostati doma in komu je namenjena. Tokrat pa odgovarjamo na najbolj praktična vprašanja, ki zanimajo ljudi, ko se odločajo za vključitev.
Na vprašanja uporabnikov foruma Zdravstvo pri nas je odgovarjal mag. Peter Pustatičnik, vodja e-zdravja, ki že 10 let vodi razvoj in izvajanje storitev e-oskrbe in e-zdravja na Telekomu Slovenije, nacionalnem izvajalcu e-oskrbe na domu.
1. Ali moram biti naročnik Telekoma Slovenije?
To vprašanje se je pojavilo večkrat. Veliko ljudi misli, da lahko e-oskrbo uporabljajo samo Telekomovi naročniki. Peter Pustatičnik odgovarja jasno:
“Ne. E-oskrba je samostojna storitev z lastno mobilno povezavo v asistenčni center.”
To pomeni, da za uporabo storitve ni treba zamenjati telefonskega ali internetnega operaterja.
2. Ali potrebujem doma internet?
Še ena pogosta zmota. Odgovor je preprost. Ne.
Sistem uporablja lastno mobilno povezavo z asistenčnim centrom, zato domači internet ni pogoj za delovanje.
3. Kaj se zgodi, če zmanjka elektrike?
Marsikoga skrbi, da bi ob izpadu elektrike sistem prenehal delovati. Peter Pustatičnik pojasnjuje, da ima osnovna enota vgrajeno rezervno baterijo, ki omogoča delovanje tudi med izpadom električne energije.
To pomeni, da uporabnik tudi v takšni situaciji ni brez možnosti za priklic pomoči – tudi med izpadom električne energije.
Asistenčni center deluje neprekinjeno, 24 ur na dan, vse dni v letu.
4. Ali lahko zapestnico nosim tudi pod tušem?
Da. To vprašanje je bilo pogosto. Ker se veliko padcev zgodi prav v kopalnici, je pomembno, da uporabnik zapestnice pred prhanjem ne sname. Priporočamo, da jo uporabnik nosi stalno 24/7.
Peter Pustatičnik pojasnjuje, da je zapestnica vodotesna in namenjena neprekinjenemu nošenju.
5. Kaj pa, če pomotoma pritisnem gumb?
To vprašanje si v nekem trenutku zastavi skoraj vsak, najpogosteje zaradi strahu, da ne bi nastali nepotrebni stroški. Odgovor uporabnike običajno pomiri.
V asistenčnem centru bodo najprej preverili, kaj se je zgodilo. Če gre za pomoto, se klic zaključi brez posledic. Če pa se izkaže, da uporabnik pomoč res potrebuje, se začne organizacija pomoči. E-oskrba je za upravičence brezplačna, ne glede na število klicev in sproženih alarmov.
Peter Pustatičnik v dodatnem pojasnilu za uredništvo pove, da si v ekipi bolj želijo, da se uporabnik zmoti in pokliče po nepotrebnem, kot da enkrat, ko bi res potreboval pomoč, ne bi poklical, ker bi ga bilo na primer strah pred negativnimi posledicami.
6. Kaj se zgodi, če uporabnik ne more govoriti?
To je bila ena največjih skrbi uporabnikov javne tribune in ljudi, ki se odločajo za vključitev v to obliko pomoči. Če z uporabnikom ni mogoče vzpostaviti govorne povezave, strokovnjak v asistenčnem centru ne zaključi primera.
- Najprej poskuša uporabnika priklicati po telefonu.
- Če odziva ni, pokliče svojce oziroma kontaktne osebe.
- Če je treba, organizira tudi nujno medicinsko pomoč.
Prav ta odgovor je mnogim uporabnikom pomagal razumeti, da e-oskrba ni samo gumb za pomoč, ampak organiziran sistem odzivanja, kjer na drugi strani ni avtomat, temveč usposobljen strokovnjak, ki organizira pomoč uporabniku.
Prednost e-oskrbe na domu je, da uporabniku ni treba iskati telefona ali klicati na pomoč. Dovolj je pritisk na gumb zapestnice (daljinca) oz. nošenje detektorja padca, ki v primeru zaznave padca samodejno sproži alarm in vzpostavi povezavo z osebjem asistenčnega centra. Osebje asistenčnega centra se na klic praviloma oglasi v manj kot 30 sekundah od prejema klica oz. alarma.
7. Ali lahko e-oskrbo uredim jaz za svojega starša?
Da. Veliko vlog v praksi uredijo otroci, partnerji, drugi svojci ali prostovoljci ZDUS. Pomagajo lahko pri izpolnjevanju obrazcev, komunikaciji s Centrom za socialno delo in posredovanju odločbe Telekomu Slovenije.
Podobno lahko starejšemu pomagajo tudi sosedje ali druge osebe, ki jim zaupa.
8. Ali je e-oskrba namenjena samo starejšim?
Ne.
Kot je na javni tribuni večkrat pojasnil Peter Pustatičnik, je e-oskrba lahko primerna tudi za mlajše odrasle z invalidnostjo, kroničnimi boleznimi, posledicami poškodb ali drugimi zdravstvenimi stanji, zaradi katerih obstaja večje tveganje za padec ali drugo nujno situacijo.
O upravičenosti do brezplačne storitve odloča pristojni Center za socialno delo (seznam pristojnih centrov za socialno delo).
9. Kdaj je pravi čas za vključitev?
Veliko družin začne razmišljati o e-oskrbi šele po prvem padcu ali drugi resni nezgodi. Na javni tribuni pa je Peter Pustatičnik večkrat poudaril, da je bolje ukrepati prej.
E-oskrba je preventivna storitev. Če starejši živi sam ali je občasno sam doma, ima težave z ravnotežjem, kronično bolezen ali se svojci vse pogosteje sprašujejo, ali je doma še varen, je to dober trenutek za pridobitev informacij.
Če se sprašujete, ali je vaš bližnji doma še dovolj varen, je pravi čas, da preverite možnost vključitve v e-oskrbo:
- Spletna stran: www.telekom.si/e-oskrba
- Telefon: 080 12 13 (pon.–pet., 8:00–16:00)
- Prodajna mesta Telekoma Slovenije
- Vloge:
- za starejše od 80 let (enostavna vloga)
- za mlajše od 80 let (vloga).
10. Kaj je največja napačna predstava o e-oskrbi?
Po besedah Petra Pustatičnika je odgovor presenetljiv.
“Najpogostejša napačna predstava je strah glede sofinanciranja storitve, da bo potrebno kaj doplačati.”
Veliko ljudi še vedno ne ve, da je e-oskrba za upravičence v okviru dolgotrajne oskrbe popolnoma brezplačna. Prav zaradi tega marsikdo sploh ne preveri, ali bi lahko storitev uporabljal.
E-oskrbo na domu danes uporablja že več kot 9.000 uporabnikov po Sloveniji.
Vprašanje, ki se skriva za vsemi drugimi vprašanji
Čeprav so uporabniki spraševali o internetu, bateriji, zapestnici ali postopku pridobitve, je bilo iz njihovih vprašanj mogoče razbrati, da jih ne zanima le tehnologija. Bolj kot to se želijo prepričati, ali bo njihov bližnji tudi takrat, ko ostane sam doma in se nekaj zgodi, lahko pravočasno dobil pomoč.
Morda je prav zato e-oskrbo najbolje opisal eden od odgovorov Petra Pustatičnika:
“E-oskrba je varna in zanesljiva storitev, ki je pomagala že zelo veliko uporabnikom. Skrajšala je čas čakanja na pomoč, preprečila številne zaplete in rešila številna življenja.”
To je verjetno tudi najboljši povzetek vsega, o čemer so spraševali uporabniki javne tribune na Med.Over.Net in odgovori, s katerimi je g. Pustatičnik pojasnil, kaj e-oskrba na domu v praksi pomeni.
Vir: Ta članek je nastal na podlagi vprašanj in odgovorov z javne tribune Med.Over.Net o e-oskrbi na domu, na kateri je na vprašanja uporabnikov odgovarjal Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije.
