V nekaj dneh se je na javni tribuni Med.Over.Net zvrstilo veliko vprašanj. Pisali so otroci, ki jih skrbi za starejše starše, zakonci za svoje partnerje, starejši, ki si »ne želijo dom« in želijo čim dlje ostati v svojem domu.
To so izseki iz povedanih zgodb:
“Moja mama živi sama in je lani padla v kopalnici, na srečo brez hujših posledic. Kaj pa, če bi se poškodovala, kako dolgo bi ležala sama, preden bi jo kdo našel?”
“Če dedek močno pade ali doživi kap, pritisne na gumb, potem pa zaradi šoka ali nezavesti ne more povedati, kaj je narobe – kako ukrepa klicni center za pomoč?”
»Kako lahko e-oskrba pomaga v primeru mojih staršev. Oče je po možganski kapi nepokreten, večino časa preživi v postelji in zelo težko govori. Zanj doma skrbi mama, ki je stara 74 let. Najbolj jo skrbi, kaj bi se zgodilo, če bi morala za kratek čas v trgovino ali k zdravniku, saj oče v primeru težav ne bi mogel sam poklicati pomoči.«
Med prebiranjem vprašanj je bilo hitro jasno, da ljudi ni najbolj strah starosti. Strah jih je, da bi njihov bližnji ostal sam v trenutku, ko bi najbolj potreboval pomoč.
Na vprašanja uporabnikov foruma Zdravstvo pri nas? je odgovarjal mag. Peter Pustatičnik, vodja e-zdravja, ki že 10 let vodi razvoj in izvajanje storitev e-oskrbe in e-zdravja na Telekomu Slovenije, nacionalnem izvajalcu e-oskrbe na domu. Iz njegovih odgovorov smo izbrali najpogostejše dileme, s katerimi se srečujejo uporabniki in njihovi svojci.
“Mama želi ostati doma. Kako in kje sploh začnemo?”
To je vprašanje, ki je zanimalo uporabnico PinkPanter978.
“Moja mama živi sama in je lani padla v kopalnici, na srečo brez hujših posledic. V članku sem prebrala, da je e-oskrba od julija 2025 brezplačna v okviru dolgotrajne oskrbe. Zanima me, kakšen je natančen postopek za pridobitev te pravice? Na katero institucijo se moramo obrniti? Kako dolgo se običajno čaka od vloge do same montaže opreme?”
Odgovor Petra Pustatičnika je zelo konkreten. Najprej je treba oddati ustrezno vlogo na pristojni Center za socialno delo. Osebe, starejše od 80 let, ki potrebujejo le e-oskrbo na domu, lahko pravico uveljavljajo po poenostavljenem postopku.
“CSD izda odločbo, ki jo mora upravičenec do e-oskrbe posredovati nam na Telekom Slovenije. Zraven pripiše še kontaktne podatke, da ga lahko pokličemo in se dogovorimo za priklop.”
Prav tu se po njegovih besedah pogosto zatakne. Mnogi uporabniki že imajo izdano odločbo, vendar storitve ne začnejo uporabljati, ker odločbe skupaj s kontaktnimi podatki ne posredujejo Telekomu Slovenije. Telekom Slovenije od CSD ne dobi informacije, komu je bila z odločbo dodeljena pravica do brezplačne e-oskrbe.
Ko Telekom od upravičenca oz. njegovih svojcev prejme popolno dokumentacijo, priklop običajno izvede v enem do dveh tednih, v nujnih primerih pa tudi hitreje.
Največji strah? Kaj če po padcu ne more več poklicati na pomoč oz. govoriti
Med vsemi vprašanji se je ta dilema ponavljala največkrat. Uporabnica Janja339 je na primer zapisala:
“Če dedek močno pade ali doživi kap, pritisne na gumb, potem pa zaradi šoka ali nezavesti ne more povedati, kaj je narobe – kako ukrepa vaš klicni center? Ali avtomatsko pošljete reševalce ali najprej kličete svojce?”
Peter Pustatičnik pojasnjuje, da se vsak alarm obravnava individualno.
“Ob vsakem sproženem alarmu (detektor padca) oz. klicu morajo v asistenčnem centru preveriti in ugotoviti, kaj se je zgodilo, preden se primer zaključi.”
Če z uporabnikom ne morejo vzpostaviti govorne povezave, najprej pokličejo njegovo telefonsko številko, saj je mogoče, da je v drugi sobi ali na vrtu in ne sliši naprave. Če odziva ni, sledijo klici svojcem oziroma drugim kontaktnim osebam.
“Kadar priklic neformalnih oskrbovalcev ni mogoč ali ne bi mogli pravočasno priti do uporabnika, se po protokolu izvede reševanje s službo nujne medicinske pomoči, po potrebi pa se s pomočjo gasilcev in policije organizira tudi vstop v stanovanje.”
To je bil eden tistih odgovorov, ki svojce najbolj pomiri. Eden od uporabnikov je celo zapisal, da šele zdaj razume, kako sistem dejansko deluje in pohvalil ta način izvedbe in skrbi, ki jo asistenčni center premore.
E-oskrba ne prepreči padca, pomembno pa skrajša čas čakanja na pomoč
Veliko vprašanj se je nanašalo tudi na detektor padca. Uporabnike je zanimalo, kako zanesljiv je, kaj zazna in kaj se zgodi po samodejno sproženem alarmu?
Peter Pustatičnik pri tem ostaja zelo realen. E-oskrba sicer ne more preprečiti padca, lahko pa odpravi nepotreben čas čakanja na pomoč, da uporabnik po takšnem dogodku ne ostane prepuščen samemu sebi.
Za starejše je lahko prav čas do prve pomoči odločilen. Dolgotrajno ležanje na tleh po padcu namreč pogosto povzroči dodatne zdravstvene zaplete, ki jih je mogoče preprečiti, če pomoč pride pravočasno.
“Kadar priklic neformalnih oskrbovalcev ni mogoč ali ne bi mogli pravočasno priti do uporabnika, se po protokolu izvede reševanje s službo nujne medicinske pomoči, po potrebi pa se s pomočjo gasilcev in policije organizira tudi vstop v stanovanje.”
Peter Pustatičnik
Je e-oskrba namenjena samo starejšim?
Tudi to vprašanje se je pojavilo večkrat. Uporabnica Erna932 je na primer vprašala:
“Kdo odloča o tem, če je nekdo primeren kandidat za vključitev v e-oskrbo? So kakšni posebni kriteriji, ki jih mora oseba izpolnjevati?”
Peter Pustatičnik pojasnjuje, da je za osebe, starejše od 80 let, pravica do e-oskrbe v okviru dolgotrajne oskrbe samodejna. Vsi starejši od 80 let, ki niso vključeni v celodnevno institucionalno oskrbo, so upravičeni do brezplačne e-oskrbe. Pri mlajših od 80 let pa upravičenost oceni svetovalec za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo (seznam pristojnih centrov za socialno delo), ki na obisku pripravi oceno potreb in predlog storitev. Pomembna informacija je tudi ta, da e-oskrba ni namenjena izključno starejšim.
Lahko jo uporabljajo tudi odrasle osebe z boleznimi, invalidnostjo ali drugimi zdravstvenimi stanji, zaradi katerih potrebujejo večjo varnost pri bivanju doma.
Z odločbo CSD je e-oskrba popolnoma brezplačna – tako priključnina kot mesečna naročnina.
“Ali moramo biti naročniki Telekoma? Ali potrebujemo internet?”
Veliko ljudi ima o e-oskrbi na domu še vedno premalo informacij ali pa si jo predstavljajo napačno. Več uporabnikov je tako vprašalo, ali je storitev za upravičence res popolnoma brezplačna (brez doplačil), ali morajo biti za koriščenje storitve Telekomovi naročniki, ali potrebujejo na lokaciji internet, ali e-oskrba deluje ob izpadu elektrike.
Kristina782 je tako vprašala:
“Katere so po vaših izkušnjah najpogostejše napačne predstave uporabnikov? Da ne bo kakšnih presenečenj.”
Odgovor je presenetil marsikaterega uporabnika foruma.
“Najpogostejša napačna predstava je strah glede financiranja storitve. Z odločbo CSD je e-oskrba popolnoma brezplačna – tako priključnina kot mesečna naročnina.”
Veliko ljudi tudi meni, da morajo biti naročniki Telekoma Slovenije ali da za delovanje potrebujejo domači internet, in če e-oskrba deluje ob izpadu elektrike. Tudi varovalni telefon ima svojo baterijo, ki zagotavlja delovanje med izpadom elektrike.
“Odgovor je ne. E-oskrba je samostojna storitev z lastno in stalno mobilno povezavo v asistenčni center. E-oskrba deluje tudi ob izpadu elektrike.”
Med pogostimi vprašanji je tudi uporaba zapestnice pod tušem. “Da, zapestnica je vodotesna in jo je mogoče uporabljati tudi med prhanjem.”
Nemoč in strahovi otrok, ki živijo daleč stran od svojih starih staršev
Čeprav so bila vprašanja zelo različna, jih je povezovala ena skupna nit. Otroci v večini primerov želijo spoštovati željo staršev, da ostanejo čim dlje doma. Mnogim tudi ne preostane druga možnost, saj starejši zavračajo vsak predlog o vključitvi v institucionalno varstvo. Zato svojce še toliko bolj skrbi, kaj se bo zgodilo takrat, ko jih ne bo zraven.
Prav zato je Peter Pustatičnik v več odgovorih poudaril, da e-oskrba sicer ni nadomestilo za svojce ali druge oblike pomoči, je pa pomembna dodatna varnostna mreža.
E-oskrba na domu je dodatna varnostna mreža, ki lahko starejšemu človeku omogoči, da ostane v domačem okolju dlje, svojcem pa prinese več miru, ker vedo, da njihov bližnji tudi v primeru nenadne potrebe po pomoči oz. stiske ne bo ostal sam.
Vprašanja, ki si jih morda zastavljate tudi vi
Če ste se ob branju prepoznali v zgodbah uporabnikov z javne tribune, si morda zastavljate podobna vprašanja.
- Ali moj starš doma še živi varno?
- Kaj bi se zgodilo, če bi padel, in ga nekaj ur ne bi našel nihče?
- Ali že izpolnjuje pogoje za brezplačno e-oskrbo?
- Ali bi lahko ta storitev razbremenila tudi našo družino?
Če vas zanimajo podrobnosti o postopku, upravičenosti in delovanju storitve, jih najdete na spletni strani Telekoma Slovenije. Priporočam tudi, da preberete še druge članke o e-oskrbi na Med.Over.Net, kjer smo temo osvetlili z različnih vidikov.
Ena največjih vrednosti javne tribune je bilo to, da je pokazala, kako veliko ljudi se srečuje s skrbmi glede starih staršev. Zanimivo pa je bilo, da so na javni tribuni redki spraševali, kako deluje naprava. Večinoma so izražali skrb in željo, da bi njihovi starši, partnerji ali oni sami lahko še naprej varno živeli doma. Tam se počutijo najbolje in e-oskrba jim bi lahko omogočila, da bodo dobili pomoč, če ali ko jo bodo potrebovali.
V prihodnjem članku boste prebrali:
Je e-oskrba primerna tudi za našo družino? Spoznajte življenjske situacije, v katerih lahko pomaga.
Vir: Ta članek je nastal na podlagi vprašanj in odgovorov z javne tribune Med.Over.Net o e-oskrbi na domu, na kateri je na vprašanja uporabnikov odgovarjal Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije.
