Ledena poslastica nekoč le za najpremožnejše
O pojavu in razvoju sladoleda krožijo številne legende. A kdo in kdaj ga je izumil, se z gotovostjo ne ve. Je pa znano, da so se z ledenimi sladicami, ki so bile nekakšne prednice sladoleda, sladkali pripadniki mnogih starodavnih kultur – od starih Grkov in Rimljanov pa vse do Kitajcev, Egipčanov in Arabcev. In to že pred več kot 3.000 leti. Pa vendar, takrat sladoled ni bil nekaj tako dostopnega kot danes. Ker je bilo v pridobivanje in zbiranje ledu treba vložiti veliko časa in truda, so si to sladko pregreho lahko privoščili le najpremožnejši.
“Že leta 1.100 pr. n. št. so kuharji kitajskim vladarjem za osvežitev pripravili specialiteto s snegom, v katerega so zmešali sadje, vino in med,” na svoji spletni strani piše Spar, ki je za vas to pomlad pripravil pestro ponudbo sladoledov po posebej ugodnih cenah. Katalog sladolednih dobrot si lahko ogledate TUKAJ!
Nadalje je v podobni ledeni mešanici kot Kitajci užival tudi antični vojskovodja Aleksander Veliki, z ohlajenim napojem iz snega in sadnih sokov je svojim ljubimcem postregla tudi egipčanska vladarica Kleopatra, ledene sladice pa naj bi naravnost oboževal tudi zloglasni rimski cesar Neron.
Od sorbeta do pravega sladoleda
Legenda pravi, da je beneški raziskovalec Marco Polo zaslužen za to, da je recept za ledeno sladico, podobno današnjemu sorbetu, iz Kitajske pripotoval v Evropo. V Italijo naj bi ga prinesel leta 1295 po vrnitvi s svojih potovanj. Prav iz sorbeta se je nekaj stoletij pozneje razvil sladoled v obliki, kot ga poznamo danes. Beseda sorbet sicer izvira iz arabske besede ‘sharbat’, s katero so Arabci poimenovali osvežilne napitke iz sadnega soka, sladkorja in snega.
Pomembno vlogo pri širjenju sladoleda po Evropi naj bi imela tudi italijanska plemkinja Katarina Medičejska. Ko se je v 16. stoletju poročila s francoskim kraljem Henrikom II., je menda na francoski dvor pripeljala svojega kuharskega mojstra Ruggerija, ki je goste navdušil z ledeno sladico. Tako je italijanski sladoled začel osvajati evropske dvore, čeprav je bil zaradi zahtevne priprave še vedno dostopen predvsem bogatim slojem prebivalstva.
Pravi razcvet sladoleda pa je prinesel tehnološki napredek v 19. stoletju. Američanka Nancy Johnson je razvila prvi zamrzovalnik za izdelavo sladoleda, kar je omogočilo začetek množične proizvodnje. Nekaj desetletij kasneje je Francoz August Gaulin patentiral homogenizator, napravo, ki je sladoledu dala bolj kremasto in gladko strukturo. Zaradi teh inovacij je sladoled v 20. stoletju postal ena najbolj priljubljenih sladic na svetu.
Po svetu različne verzije sladoledov
Danes poznamo nešteto vrst sladoleda – od klasičnih mlečnih okusov do sadnih sorbetov in modernih različic z eksotičnimi dodatki. Italijanski gelato vsebuje manj maščobe in zraka, zato je gostejši in intenzivnejšega okusa, turški dondurma pa slovi po svoji elastični teksturi in počasnem taljenju. V Indiji je priljubljen kulfi, pripravljen iz dolgo kuhanega mleka, na Japonskem pa kakigori, sladica iz fino nastrganega ledu in sadnih sirupov.
Pester izbor sladoledov – od klasičnih do sorbetov, proteinskih in celo veganskih sladoledov – vsa čaka v trgovinah Spar in Interspar. In to po posebej ugodnih cenah. Aktualno ponudbo si lahko ogledate TUKAJ!
Kako pravilno shranjevati sladoled?
Sladoled je zelo občutljivo živilo, ki zahteva posebne pogoje shranjevanja in primerno higiensko ravnanje. Nepravilno shranjevanje namreč hitro vpliva na njegov okus, teksturo in kakovost. Če ga pustimo predolgo na toplem ali ga večkrat zamrzujemo in odtajamo, lahko postane leden, zrnat ali izgubi kremasto strukturo.
Strokovnjaki priporočajo, da sladoled shranjujemo pri temperaturi najmanj –18 °C. Pomembno je tudi, da ga po nakupu čim hitreje prenesemo v zamrzovalnik, saj že krajša izpostavljenost višjim temperaturam vpliva na njegovo kakovost. Prav zato je priporočljivo, da sladoled v trgovini vzamemo med zadnjimi izdelki in ga domov prevažamo v hladilni torbi.
Ko sladoled enkrat odpremo, ga je najbolje hraniti v dobro zaprti embalaži. Tako preprečimo nastanek ledenih kristalov in vpijanje vonjav drugih živil iz zamrzovalnika. Dodatno lahko površino sladoleda prekrijemo s kosom papirja za peko ali folije, preden embalažo zapremo.
Pomembno je tudi, da stopljenega sladoleda ne zamrzujemo ponovno. Pri tem se ne poslabšata le okus in tekstura, ampak se lahko zaradi temperaturnih nihanj povečajo tudi možnosti za razvoj mikroorganizmov. Poleg tega ga vedno shranjujemo v originalni embalaži in ga ne prestavljamo iz ene embalaže v drugo.
Da bo sladoled ostal prijetno kremast, ga je priporočljivo iz zamrzovalnika vzeti nekaj minut pred postrežbo. Tako se bo nekoliko zmehčal in razvil polnejši okus. In seveda vedno uporabljajte le sladoled, ki uma veljaven rok uporabe.
Bogata izbira sladoledov vas čaka v Sparu
Vroči dnevi so že tukaj, zato je osvežilna kepica ali lučka še toliko bolj dobrodošla. Tudi letos so v trgovinah Spar in Interspar pripravili pestro ponudbo sladoledov za različne okuse in priložnosti – od klasičnih družinskih banjic do modernih proteinskih, sadnih in veganskih različic.
V zamrzovalnih skrinjah tako najdete cenovno dostopne S-BUDGET sladolede s preverjenimi okusi, kot sta vanilija in čokolada, pa tudi nekoliko bolj posebne izdelke iz linije SPAR Premium. Med njimi izstopajo sadno navdihnjene kombinacije, kot sta Vipavska breskev ter limona–bezeg, ljubitelji kremastih okusov pa lahko posežejo po različicah s pistacijo, slano karamelo ali piškoti.
Na voljo so tudi osvežilni sorbeti, mini lučke, večpakiranja za druženja, proteinski sladoledi za nekoliko bolj fit različice razvajanja ter veganski izdelki brez mlečnih sestavin. Tako lahko vsak najde nekaj zase – ne glede na to, ali prisega na klasiko ali rad preizkuša nove kombinacije okusov.
Aktualno ponudbo sladoledov in akcijske cene lahko preverite v aktualnem katalogu SPAR sladoledi 2026.
