Se lahko zaradi sladoleda res prehladimo? Ali sladoled povzroča akne? Resničnost teh in še nekaj drugih mitov preverjamo v spodnjem članku!
MIT #1: Od sladoleda lahko dobiš angino ali se prehladiš
“Ko so mi pri 18. letih odstranili mandlje zaradi ponavljajočih se angin in odpornosti na antibiotike, se spomnim, da sem lahko jedla veliko sladoleda, češ da bo to pomagalo pri celjenju ran in bolečinah. Ampak moja prva misel je bila: ampak, kako, če sem od staršev pogosto poslušala, da se lahko od preveč sladoleda prehladim, da me začne boleti grlo?” pripoveduje bralka.
So tudi vam kdaj kot otroku govorili, da lahko od preveč sladoleda zbolite? No, to je zgolj mit in ne resnica, piše Spar na svoji spletni strani, kjer so pod drobnogled tik pred poletno vročino vzeli sladolede. Angine, prehlade in druge neprijetne bolezni povzročajo bakterije ali virusi, sladoled kot takšen pa nikakor ne more biti povzročitelj virusne ali bakterijske okužbe grla ali dihal. Nadalje na Sparovi spletni strani piše:
“Hrvaška pediatrinja Mirjana Mićović trdi celo nasprotno – pravi namreč, da sladoled blagodejno vpliva na naše grlo. V času vnetij se nam namreč krvne žile v grlu povečajo, kar povzroča bolečine, sladoled pa lahko pri tem pomaga, saj s svojim hladnim učinkom pripomore k zmanjševanju omenjenih žil.”
In prav to pojasnilo bi lahko navezali tudi na zgoraj opisano bralkino izkušnjo s sladoledom takoj po operativni odstranitvi mandljev.
Mit #2: Sladoled je poletna poslastica
Veliko ljudi je še danes prepričanih, da sladoled sodi izključno v poletje in da ga pozimi ni pametno jesti, saj naj bi, kot zgoraj navedeno, povečal možnosti za prehlad ali boleče grlo. A da je pozimi več obolenj kot poleti, nima nobene povezave s tem, ali bomo v mrzlih delih leta jedli sladoled ali ne.
Pravzaprav v številnih državah z zelo mrzlim podnebjem, na primer v Rusiji in skandinavskih deželah, ljudje brez težav jedo sladoled tudi sredi zime. In ponekod ga pojedo celo zelo veliko. Finci in Švedi so na primer po količini zaužitega sladoleda na prebivalca na tretjem in četrtem mestu lestvice.
Prehladi in virusna obolenja so pozimi pogostejši predvsem zato, ker več časa preživimo v zaprtih prostorih, ki jih zaradi mraza manj pogosto in slabše zračimo. V njih se virusi lažje širijo, zrak pa je bolj suh in draži dihala.
Mit #3: Sorbet je manj kaloričen od klasičnega mlečnega sladoleda
Na prvi pogled se zdi logično: sorbet je narejen predvsem iz sadja, vode in sladkorja, medtem ko sladoled vsebuje smetano, mleko in več maščob. Zato ima veliko ljudi občutek, da je sorbet avtomatsko “fit” izbira. A prehranska slika ni tako preprosta.
Res je, da ima sorbet običajno manj maščob in manj kalorij kot klasičen mlečni sladoled. Ker ne vsebuje mleka ali smetane, je tudi priljubljena izbira za ljudi z intoleranco na laktozo ali za vegane. Toda proizvajalci morajo za kremasto teksturo in intenziven okus pogosto dodati precej sladkorja. V nekaterih primerih ima lahko porcija sorbeta celo več sladkorja kot enaka količina sladoleda.
Ne glede na to, ali prisegate na klasično vaniljo, sadne sorbete, veganske različice ali proteinske sladolede, je izbira danes večja kot kadarkoli prej. Kaj vse vam letos ponujajo v trgovinah Spar in Interspar, preverite TUKAJ!
Mit #4: Sladoled povzroča akne
Raziskave kažejo, da pri nekaterih ljudeh resda obstaja povezava med uživanjem mlečnih izdelkov in nastankom mozoljev oziroma aken, a spet pri te povezave ni. Torej sladoled ni univerzalni “krivec” za tovrsten težave s kožo.
Akne so namreč predvsem hormonska in vnetna težava kože, ki se najpogosteje pojavi v času pubertete. Nastanejo zaradi povečane aktivnosti lojnic, zamašenih por, bakterij in hormonskih sprememb. Pri večini ljudi se stanje s koncem pubertete umiri, čeprav imajo nekateri težave z aknami tudi v odraslosti.
Nekatere raziskave nakazujejo, da bi lahko mleko in mlečni izdelki pri določenih posameznikih akne nekoliko poslabšali. Razlog naj bi bil vpliv nekaterih hormonov in rastnih dejavnikov v mleku, ki lahko spodbudijo delovanje lojnic. A strokovnjaki poudarjajo, da povezava ni dovolj močna, da bi lahko rekli, da sladoled sam po sebi povzroča akne. Pomembno vlogo imajo tudi genetika, hormoni, stres, spanec in splošna prehrana.
Mit #5: Sladoled mora biti zelo trd, da je kakovosten
Če ste tudi vi med tistimi, ki kakovost sladoleda povezujete z njegovo trdoto, potem živite v zmoti. To, da je sladoled tako zmrznjen, da ga komaj zajamemo z žlico, ni pokazatelj njegove kakovosti. A v resnici pretirano trd sladoled, morda celo poln ledenih kristalov, pogosto pomeni predvsem to, da je bil shranjen pri prenizki temperaturi. Ali pa je lahko to celo znak, da se je med transportom ali shranjevanjem delno stopil in nato ponovno zamrznil.
Najboljši in zares kakovostni sladoledi naj bi bili precej kremasti, saj vsebujejo zrak in maščobo, ki dajeta značilno teksturo. Pri kakovostnih sladoledih proizvajalci veliko pozornosti namenjajo prav temu, da sladoled ni leden in ‘kristalast’, temveč čim bolj mehek in gladek.
Po slastne sladolede v trgovine Spar in Interspar
Zares pestro ponudbo najrazličnejših sladoledov za mnoge okuse in prehranske preference (od klasičnih družinskih pakiranj do trendovskih gelatov, veganskih sladoledov, sadnih palčk in premium različic), letos znova ponujajo v trgovinah Spar in Interspar.
Med izdelki najdemo tako izdelke lastnih blagovnih znamk SPAR, SPAR Premium, SPAR Veggie in Natur*pur kot tudi številne priljubljene domače in tuje blagovne znamke. Ljubitelji sadnih okusov lahko posežejo po sorbetih in smoothie palčkah, tisti bolj klasični pa po vanilji, čokoladi, karameli, pistaciji ali lešniku.
Celotno ponudbo sladoledov si lahko ogledate v aktualnem Spar katalogu sladoledov.
