Zelene oči sploh niso zelene! Nenavadno ozadje najredkejše barve oči

Lepa ženska z zelenimi očmi in na glavi bandano, je nekje v naravi

Do pred približno 10.000 leti je imel praktično vsak človek na Zemlji rjave oči. To se je spremenilo, ko je naključna mutacija (ali več njih) začela omejevati tvorbo melanina v šarenici, kar je pripeljalo do palete svetlejših odtenkov oči, ki jih vidimo danes.

Po podatkih Ameriškega oftalmološkega združenja (AAO) je zelena barva oči najredkejša na svetu – imata jo le dva odstotka svetovnega prebivalstva. Ta delež je v nekaterih državah sicer nekoliko višji – na primer v ZDA, kjer ima zelene oči devet odstotkov ljudi –, vendar v večini svetovnih populacij še vedno ostaja najmanj pogosta barva oči.

Razlog za redkost zelenih oči se skriva v genih

Včasih so verjeli, da barvo oči določa samo en gen. Morda ste kdaj kje slišali, da so rjave oči dominantne (prevladujoče), modre pa recesivne (podrejene), in da je zgodba s tem zaključena. Vendar v genetiki stvari nikoli niso tako preproste. Ni na primer nemogoče, da imata dva starša z modrimi očmi otroke z rjavimi očmi.

Vse barve oči – od temno rjave in lešnikove do modre in zelene – so v osnovi rezultat količine melanina, ki nastaja v šarenici. Vse skupaj pa postane zelo zapleteno, saj ima pri tem vlogo na desetine drugih genov, ki med seboj delujejo na zapletene načine.

Približno 75 odstotkov barve oči določa en sam gen, imenovan OCA2. Ta gen nosi zapis za tvorbo melanina, glavnega temno rjavega pigmenta – natančneje, sodeluje pri zorenju melanosomov (to so celične strukture, ki izdelujejo in shranjujejo melanin).

Drug vpliven gen je na primer HERC2, ki se pojavlja v različnih oblikah in lahko povzroči, da gen OCA2 proizvaja manj melanina, kar vodi do svetlejših oči. Različne kombinacije teh številnih genov lahko vplivajo druga na drugo v begajočem, a čudovito zapletenem medsebojnem prepletu.

“Danes vemo, da je barva oči pravzaprav zapletena genetska lastnost, ki vključuje medsebojno delovanje nekaterih glavnih genov in številnih manjših genov,” piše v strokovnem članku, objavljenem v reviji Eye.

Zanimivo je, da zelene oči sploh ne vsebujejo zelenega pigmenta

Po podatkih AAO na njihov značilni odtenek vpliva lipokrom – rumenkast, v maščobah topen pigment, ki daje barvo tudi jajčnemu rumenjaku in maslu –, v kombinaciji z majhnimi količinami rjavega pigmenta. Ko se svetloba na določen način odbije od tega pigmenta, se razprši, rezultat pa je značilen zelen videz, ki ga vidimo.

Lepa deklica ima v kozarcu mleko in ga pije — Foto: Profimedia

Podoben pojav se zgodi pri modrih očeh, vendar brez lipokroma: skoraj popolna odsotnost pigmenta pomeni, da se nazaj odbijejo le krajše modre svetlobne valovne dolžine – to je enak učinek, ki daje barvo nebu.

Zelene oči so najredkejše, ker se mora za to iziti natančno genetsko ravnovesje – ravno pravšnja količina rjavega pigmenta, ki potemni odtenek, in dovolj lipokroma za rumene tone – za kar je potrebna zelo posebna kombinacija različic več genov. To pa je dediščina, ki jo prejme razmeroma malo ljudi, zlasti v določenih populacijah.

So oči kot prstni odtis – edinstvene?

Čeprav lahko barve oči ohlapno razvrstimo v kategorije, nihče nima popolnoma enakih oči kot nekdo drug. Če si šarenico ogledate od blizu, boste opazili bogato prepletanje odtenkov, pikic in lis, katerih raznolikost se zdi skoraj neskončna.

Edinstvene lastnosti človekovih oči namreč deloma izvirajo iz zapletenosti genov, ki določajo obarvanost šarenice, deloma pa iz razvojnih in okoljskih dejavnikov, ki skozi čas oblikujejo njeno teksturo in strukturo. Zaradi tega celo enojajčni dvojčki ne morejo prevarati bralnika šarenice – naprava bo prepoznala, da gre za dve različni osebi.