Ko na tržnici zagledamo različne sorte fižola, jabolk, buč ali zelišč, običajno razmišljamo o okusu in receptih. A v resnici gledamo nekaj veliko večjega: zgodbo semen, zemlje, opraševalcev, ljudi in narave, ki nam omogoča pridelavo hrane.
Temu pravimo agrobiodiverziteta – pestrost življenja, povezana s kmetijstvom in prehrano. Čeprav se izraz sliši strokovno, vpliva na nekaj zelo vsakdanjega: kaj bomo jedli danes in kako varna bo naša prehrana v prihodnosti.
Ob mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti, ki ga obeležujemo 22. maja, se veliko govori o pomenu ohranjanja narave, rastlinskih in živalskih vrst ter ekosistemov. A biotska raznovrstnost ni pomembna le za gozdove, reke in travnike – tesno je povezana tudi z našo prehrano. Prav pestrost rastlin, semen, tal in opraševalcev nam namreč omogoča pridelavo hrane in vpliva na to, kako odporen bo naš prehranski sistem v prihodnosti.
Kaj sploh pomeni biotska raznovrstnost?
Biotska raznovrstnost oziroma biodiverziteta pomeni raznolikost življenja. Sem sodijo rastline, živali, glive, mikroorganizmi, njihova življenjska okolja in odnosi med njimi.
Pomembno ni le, koliko različnih vrst obstaja, ampak tudi pestrost znotraj posamezne vrste. Tako kot ljudje nismo vsi enaki, se razlikujejo tudi rastline – nekatere bolje prenašajo sušo, druge uspevajo na revnejših tleh, tretje so odpornejše proti boleznim.
Biotska raznovrstnost vključuje tudi različne ekosisteme: gozdove, travnike, mokrišča, reke, vrtove, sadovnjake in njive.
Zakaj je to pomembno? Ker narava deluje kot mreža:
- rastline hranijo opraševalce,
- opraševalci omogočajo nastanek plodov in semen,
- mikroorganizmi v tleh sodelujejo pri kroženju hranil.
Bolj kot je ta mreža raznolika, praviloma bolj stabilna je.
Kaj je agrobiodiverziteta?
Agrobiodiverziteta je del biotske raznovrstnosti, ki je povezan s pridelavo hrane. Gre za pestrost rastlin, živali, gliv in mikroorganizmov, ki neposredno ali posredno sodelujejo pri kmetijski pridelavi. Sem spadajo: žita, stročnice, zelenjava, sadje, oljnice, zelišča, kulturne rastline in živali.
A agrobiodiverziteta ni samo to, kar pojemo. Pomemben del predstavljajo tudi organizmi, brez katerih hrane sploh ne bi mogli pridelovati:
- mikroorganizmi v tleh,
- glive,
- deževniki,
- divji opraševalci,
- koristne žuželke,
- rastline ob robovih njiv.
Če je biotska raznovrstnost pestrost življenja v naravi, je agrobiodiverziteta pestrost življenja, ki stoji za našim krožnikom.
Zakaj je agrobiodiverziteta pomembna za prehransko varnost?
Danes je naš prehranski sistem precej bolj ranljiv, kot se morda zdi. Po podatkih FAO (Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) ljudje uporabljamo približno 6000 vrst rastlin za prehrano. Kljub temu večino svetovne prehranske energije zagotavlja le peščica rastlin – predvsem riž, koruza in pšenica.
To se vidi tudi v krajini: vedno več je ogromnih površin, kjer raste ena sama kultura ali celo ena sama sorta. Tak sistem je bolj občutljiv na: sušo, bolezni, škodljivce in podnebne spremembe.
Pestrost vrst in sort pomeni večjo odpornost:
- ena sorta bolje prenaša vročino,
- druga uspeva na slabših tleh,
- tretja je odpornejša proti boleznim,
- četrta ima posebno hranilno ali kulinarično vrednost.
Bolj raznoliki sistemi imajo več možnosti za prilagajanje spremembam.
Rastlinska pestrost pomeni večjo prehransko stabilnost
Rastline so osnova našega prehranskega sistema. Neposredno jih uživamo, hkrati pa predstavljajo tudi glavni vir hrane za živali v živinoreji. Zato prehransko stabilnost gradimo predvsem s pestrostjo rastlin.
Pomembno je ohranjati in spodbujati:
- različne vrste žit in stročnic,
- lokalne in stare sorte,
- manj znane poljščine,
- raznolike kolobarje,
- zdrava tla,
- opraševalce,
- krajinske značilnosti, kot so mejice in travniki.
Kaj lahko naredimo kot potrošniki?
Agrobiodiverziteto lahko podpremo tudi pri vsakdanjih odločitvah. Ne z velikimi spremembami, ampak z majhnimi koraki. Tako da kupimo drugo sorto jabolk kot običajno. Ali pa prvič po dolgem času skuhamo bob. Lokalnega pridelovalca lahko vprašamo, katera buča je najboljša za juho. Če imamo možnost, lahko doma posadimo nekaj zelišč ali pa v obrok vključimo varno prepoznane divje rastline.
Pomembno podporo agrobiodiverziteti predstavljajo tudi ekološko pridelana živila, saj tak način pridelave praviloma omogoča več življenja na poljih in ob njih.
Katero novo rastlinsko živilo lahko ta teden dodamo na krožnik?
Rastlinsko pestrost na krožniku lahko povečamo tako, da dodamo:
- fižol,
- lečo,
- čičeriko,
- bob,
- ajdo,
- proso,
- oves,
- buče,
- zelje,
- semena,
- oreške,
- lokalno sadje,
- zelišča,
- ali fermentirano zelenjavo.
Ali ste vedeli?
- Za prehrano ljudi je na voljo približno 6000 rastlinskih vrst, a večino energijskih potreb pokrivajo le tri: riž, koruza in pšenica.
- Agrobiodiverziteta vključuje tudi opraševalce, deževnike in mikroorganizme v tleh.
- Mejice, mlake, suhi zidovi in gozdni robovi so pomembna zatočišča za številne vrste.
- Mit: Rastlinska prehrana je dolgočasna in enolična. Dejstvo: Rastlinska hrana je izjemno pestra, če vključuje različne rastline, sorte in načine priprave.
3 preprosti koraki za več biotske raznovrstnosti na krožniku
1. Poskusite eno manj pogosto živilo
Namesto običajne priloge pripravite bob, ajdo, proso, lečo, ješprenj ali drugo stročnico oziroma žito.
2. Kupujte lokalno in sezonsko
Pri lokalnih pridelovalcih povprašajte po avtohtonih, starih ali manj znanih sortah.
3. Dodajte več barv in vrst na krožnik
V en obrok vključite več različnih rastlinskih skupin: stročnice, žita, zelenjavo, semena, oreške ali zelišča.
Program: Partnerstvo za globalne cilje
Članek je nastal v okviru projekta Partnerstvo za globalne cilje.
Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo (MJU) v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Več o projektu.
Vsebina članka izraža mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča MJU.
