»Manj jej in več se gibaj.« Kolikokrat ste to že slišali? In kolikokrat ste si po še eni neuspešni dieti očitali, da vam je spet spodletelo? Resnica, o kateri se še vedno premalo govori, je pretresljiva: debelost ni znak lenobe ali pomanjkanja volje. Je kronična bolezen, s katero se tiho bori na stotisoče ljudi – pogosto v sramu, tišini in z občutki krivde. A prav tukaj se začne najpomembnejše sporočilo tega članka: niste krivi in pomoč obstaja.

Zamislite si: ničkolikokrat ste bili na dieti, vsakič ste shujšali, a se kilogrami vedno znova vrnejo. Včasih se lahko počutite potrto in utrujeno od spopadanja s svojo težo. Morda boste doživeli trenutke dvoma, ko se zdi, da prizadevanja ne prinašajo pričakovanih rezultatov. Mogoče vam je iz okolice kdo rekel, da »bi se lahko malo bolj potrudili«, mogoče ste si to rekli celo sami. Pa vendar: niste krivi. Dognanja sodobne medicine so jasna: debelost je kronična bolezen, ne pomanjkanje volje ali značaja. In kot vsaka bolezen je tudi ta vredna zdravljenja, ne obsojanja.

Vsak 4. Slovenec ima prekomerno težo

Slovenija ni imuna na globalni val debelosti. Po obsežni mednarodni študiji, objavljeni v ugledni medicinski reviji The Lancet v sodelovanju z Weltno zdravstveno organizacijo, trpi za debelostjo kar 26 odstotkov odraslih moških v Sloveniji – to je vsak četrti. Med ženskami je ta delež 14-odstoten, kar je sicer najnižji delež med državami srednje Evrope, a vseeno ne zanemarljiv. V absolutnih številkah to pomeni okrog 230.000 moških in 150.000 žensk, starejših od 20 let.

Posebej skrb vzbujajoči so podatki za mlajše generacije. Med slovenskimi fanti v starosti od 5 do 19 let je predebelih 13 odstotkov, med dekleti pa 8 odstotkov – in oba deleža sta v primerjavi z letom 1990 znatno narasla. Po podatkih sistema SLOfit je imelo v šolskem letu 2021/22 prekomerno telesno težo okrog 18 odstotkov fantov, z debelostjo pa jih je živelo skoraj 6 odstotkov.

Hkrati pa velja vedeti: v celotni EU ima prekomerno telesno težo ali debelost že več kot vsak drugi odrasel in skoraj vsak šesti otrok. Debelost je postala ena najpogostejših kroničnih bolezni sodobnega časa.

To ni estetski problem, pač pa zdravstveni alarm

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropsko združenje za proučevanje debelosti (EASO) debelost uradno priznavata kot kronično, progresivno in ponavljajočo se bolezen. Ne gre za preveč kilogramov na tehtnici – gre za bolezensko stanje, pri katerem prekomerno in disfunkcionalno maščobno tkivo škodljivo vpliva na delovanje celotnega telesa.

Ključno sporočilo, ki ga stroka znova in znova ponavlja: debelost ni estetski problem. Je medicinski problem, ki je povezuje s sladkorno boleznijo ali povišanim krvnim tlakom. In prav tako kot teh bolezni ne zdravimo z »malo več volje«, je enako naivno pričakovati, da bo nekdo debelost »premagal sam«.

Vsako leto na svetu prezgodaj umre skoraj 5 milijonov ljudi zaradi zapletov, ki so neposredno povezani z debelostjo. Podatki jasno kažejo: z naraščajočim indeksom telesne mase (ITM) pada pričakovana življenjska doba.

Svoj ITM lahko izračunate TUKAJ – kalkulator ITM.

‘Vračanje’ kilogramov: ko je biologija močnejša od odločnosti

Ste že kdaj pomislili: »Zakaj po vsakem hujšanju pridobim kilograme nazaj in pogosto celo več, kot jih je šlo dol?« Niste sami. In odgovor ni v pomanjkanju motivacije.

Telo ima vgrajen biološki »termostat« za telesno težo. Ko shujšamo, se v telesu spremenijo ravni hormonov, ki uravnavajo apetit – leptin, grelin, insulin in drugi. Telo dobesedno začne »zahtevati«, da se vrnemo na prejšnjo težo. Metabolizem se upočasni, lakota se poveča, občutek sitosti se zmanjša. To ni šibkost – to je biologija.

K debelosti prispeva cela vrsta dejavnikov:

• Genetski dejavniki – nekateri ljudje so biološko bolj nagnjeni k pridobivanju telesne mase.
• Hormonske motnje – hormoni, ki uravnavajo apetit in presnovo, se pri debelosti vedejo drugače.
• Okolje – dostop do zdrave hrane, raven stresa, kakovost spanca, socialno-ekonomski položaj.
• Epigenetske spremembe – izkušnje in okolje lahko vplivajo na to, kako se naši geni izražajo.

Če ste po dieti pridobili nazaj kilograme, to ni vaša šibkost. To je vaše telo, ki dela natanko tisto, za kar je biološko programirano. Tukaj preverite, kako vam zdravnik lahko pomaga sestaviti celostni načrt zdravljenja, prilagojen vašemu telesu in vašim razmeram.

Zapleti debelosti, ki jih ne smemo prezreti

Debelost ni le vprašanje teže. Je vir resnih zdravstvenih zapletov, ki se razvijajo počasi in tiho – dokler nenadoma niso več tihi.

Presnovni zapleti: sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, povišan holesterol ter bolezni srca in žilja so med najpogostejšimi posledicami. Debelost je eden najmočnejših dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 – in obratno, ta bolezni se med seboj krepita.

Mehanski zapleti: prekomerna telesna teža obremenjuje sklepe, zlasti kolena in kolke, povzroča kronične bolečine in otežuje gibanje. Pogosta posledica je tudi spalna apneja – motnja dihanja med spanjem, ki dolgoročno vpliva na srce in kognitivne funkcije.

Psihosocialni zapleti: debelost pogosto spremljata depresija in anksioznost. K temu prispeva tudi stigmatizacija – negativni komentarji, prikrito ali odkrito zasmehovanje, diskriminacija v delovnem okolju. Te izkušnje ne prizadenejo le samopodobe, temveč dobesedno otežujejo dostop do zdravstvene pomoči, ker se mnogi posamezniki iz sramu izogibajo zdravnika.

Skupni imenovalec: kakovost življenja se zmanjša na vseh področjih hkrati – telesnem, duševnem in socialnem.

Več informacij najdete na spletni strani debelostjebolezen.si, kjer boste izvedeli, kako se pripraviti na pogovor z zdravnikom.

Dobra novica: debelost se zdravi – in to uspešno

Ker je debelost bolezen, to pomeni tudi, da jo je mogoče zdraviti – tako kot sladkorno bolezen, povišan krvni tlak ali katerokoli drugo kronično bolezen.

Zdravljenje debelosti je danes večstopenjsko, celostno in prilagojeno posamezniku. Ker gre za kronično bolezen, zdravljenje pogosto vključuje kombinacijo različnih pristopov. Med možnosti zdravljenja sodijo terapevtska telesna dejavnost in rehabilitacija, prehranska obravnava, psihološka oziroma vedenjska podpora, zdravljenje z zdravili ter pri nekaterih posameznikih tudi presnovna oziroma bariatrična kirurgija. O najprimernejšem načinu zdravljenja odločajo zdravstveni strokovnjaki skupaj s posameznikom, pri čemer upoštevajo stopnjo debelosti, morebitne pridružene bolezni, zdravstveno stanje, pretekle poskuse zdravljenja in osebne okoliščine. Sodobna obravnava debelosti temelji na multidisciplinarnem pristopu, saj se različne oblike zdravljenja med seboj dopolnjujejo in lahko skupaj prispevajo k boljšim dolgoročnim rezultatom.

Temelj vsakega pristopa pa ostaja sprememba življenjskega sloga. Uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost, bolj kakovosten spanec in obvladovanje stresa so ključne spremembe, ki telesu pomagajo vzpostaviti zdravo ravnovesje. Vedenjska in psihološka podpora – na primer kognitivno-vedenjska terapija ali skupinska podpora – pa pomaga, da te spremembe vzdržujemo na dolgi rok.

Kadar pa sprememba življenjskega sloga sama po sebi ne zadostuje – kar se pri kronični bolezni, kot je debelost, pogosto zgodi – se je smiselno posvetovati z zdravnikom. Sodobna medicina ponuja različne možnosti zdravljenja, ki so prilagojene posamezniku in njegovim potrebam. Zdravnik vam lahko pomaga sestaviti celostni načrt zdravljenja, prilagojen vašemu telesu in vašim razmeram. Pristop ni enosmeren. Uspešno zdravljenje debelosti je timski napor, ki vključuje pacienta, zdravnika, po potrebi tudi dietetika, psihologa in druge strokovnjake.

Danes lahko naredite prvi korak

Če ste se v tem besedilu prepoznali – vedite, da imate možnosti. Niste obsojeni na večno bitko s kilogrami. Niste krivi za bolezen, ki jo imate. In niste sami.

Naredite prvi korak, ki vam ustreza. Morda je to majhna sprememba vsakdanjih navad, morda je to pogovor s prijateljem ali partnerjem., morda pa iskanje vedenjske ali prehranske podpore. Morda pa je to – in to je pogosto najpomembnejše – odkrit pogovor z vašim zdravnikom.

Debelost je bolezen, za katero obstajata podpora in učinkovite rešitve. In tudi pomoč je na voljo – s spremembo življenjskega sloga, vedenjsko podporo in, kadar je to ustrezno, z zdravstveno oskrbo. Prvi korak pa je vedno pogovor. Več informacij in nasvetov, kako se pripraviti na pogovor z zdravnikom, najdete na spletni strani debelostjebolezen.si.

Članek je informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom. O vprašanjih glede zdravja se posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom.

Viri

NCD Risk Factor Collaboration (NCD-RisC) in WHO (2024). Worldwide trends in underweight and obesity from 1990 to 2022: a pooled analysis of 3663 population-representative studies with 222 million children, adolescents, and adults. The Lancet, 403(10431), 1027–1050. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(23)02750-2

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Obesity and overweight – fact sheet. Dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/obesity-and-overweight

Evropsko združenje za proučevanje debelosti (EASO). Obesity as a chronic disease – position statement. Dostopno na: https://easo.org

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Delež oseb, ki so čezmerno prehranjeni ali debeli. Zdravje v občini. Dostopno na: https://obcine.nijz.si/kazalniki/K2.9

SLOfit – Sistem sledenja telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladostnikov v Sloveniji. Podatki za šolsko leto 2021/22: prekomerna telesna teža in debelost pri otrocih. Dostopno na: https://www.slofit.org

OECD (2023). Obesity Update. Podatki o prekomerni telesni teži in debelosti v državah EU. Dostopno na: https://www.oecd.org/health/obesity-update.htm

EASO (European Association for the Study of Obesity). Dostopno na: https://easo.org/obesity/obesity-treatment/