Specialist pediater prof. dr. Primož Kotnik, dr. med., iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana, opozarja, da živimo v “debelilnem (obesogenem) okolju”, kjer lahko starši s pravočasnim prepoznavanjem debelosti pri otrocih in ukrepanju preprečijo dolgotrajne zdravstvene zaplete.
Zakaj je debelost v otroštvu nevarna?
Sodobna medicina debelost deli na dve ključni stopnji:
- Predklinična debelost: Otrok ima prekomerno telesno maso, a še ni razvil zapletov.
- Klinična debelost: Prisotni so že zdravstveni zapleti.
“V otroštvu so težave pogosto še reverzibilne,” pojasnjuje dr. Primož Kotnik. Če ne ukrepamo pravočasno, kar 60–80 odstotkov otrok s prekomerno težo postane odraslih z debelostjo, kar povečuje tveganje za:
- sladkorno bolezen tipa 2,
- visok krvni tlak,
- povišan holesterol,
- zamaščena jetra,
- srčno-žilne bolezni
- endokrinološke motnje
- obrabe sklepov in
- celo rakava obolenja.
“Starši morajo skrbeti za otrokovo ustrezno prehrano, redno telesno dejavnost, dovolj spanja in nadzor časa pred zasloni. Take navade, ki se v otroštvu lažje dolgoročno oblikujejo, so izjemno pomembne za ohranjanje zdravja skozi vse življenje,” poudarja dr. Kotnik.
Dejavniki tveganja za nastanek debelosti
Po besedah prof. dr. Kotnika na nastanek debelosti vplivajo številni dejavniki, od katerih se nekateri začnejo že pred rojstvom.
1. Obdobje nosečnosti in prvo leto
Zdrav življenjski slog nosečnice je zelo pomemben. Svetuje se:
- Uživanje uravnotežene prehrane.
- Zadosti gibanja.
- Skrb, da se med nosečnostjo ne poveča preveč telesna masa.
Kot pomemben zaščitni dejavnik pred kasnejšim razvojem debelosti prof. dr. Kotnik izpostavlja tudi dojenje v prvem letu življenja.
2. Prehranjevalni vzorci in sladke pijače
Ni pomembno le, kaj otrok je, temveč tudi kako in koliko, še opozarja profesor.
- Sladke pijače: Pediater opozarja, da otroci ne potrebujejo sokov z dodanim sladkorjem.
- Neredni obroki: Uživanje hrane pred zasloni ali ponoči povečuje tveganje.
3. Pomanjkanje gibanja in spanja
Aktivnost ne pomeni le treninga dvakrat tedensko. “Otrok mora biti aktiven čez cel dan – tudi s pomočjo pri gospodinjskih opravilih,” svetuje prof. dr. Kotnik.
Preveč časa pred zasloni neposredno vodi v manj gibanja in slabšo kakovost spanca.
Kritična obdobja za razvoj debelosti
Prof. dr. Primož Kotnik predstavlja tri obdobja v odraščanju, ko je tveganje za čezmerno kopičenje kilogramov večje:
- Zgodnje otroštvo (do vstopa v šolo): Izrazito pridobivanje teže v prvih letih lahko nakazuje na genetske vzroke (monogenska debelost), ki vplivajo na center za apetit. Zahvaljujoč rednim sistematičnim pregledom v Sloveniji te otroke odkrijemo zgodaj.
- Vstop v osnovno šolo: To je obdobje, ko se pogosto razvije tako imenovana navadna (poligenska oziroma multifaktorska) debelost, ki je posledica kombinacije genov in okolja.
- Puberteta: To je obdobje, ko se telesna rast upočasni ali ustavi; če ostane apetit velik in je sočasno prisotno pomanjkanje gibanja, lahko pride do hitrega porasta telesne mase.
Kako ukrepati ob prekomernem zviševanju telesne mase?
“Prvi korak je iskren razmislek o družinskih navadah,” pravi dr. Kotnik. Pove, da je osnova vsake zdravniške obravnave debelosti zdrav življenjski slog, kar pa zahteva dolgoročno disciplino. Sogovornik svetuje:
- Vključitev celotne družine: Otrok ne sme biti edini, ki spreminja navade. Okolje, v katerem živijo starši in sorojenci, mora biti tako, da podpira zdrave izbire.
- Posvet z osebnim zdravnikom: Če spremembe doma ne prinesejo rezultatov, je pediatrova pomoč nujna za nadaljnje usmerjanje.
Strokovno zdravljenje: Več kot le dieta
Zdravljenje debelosti pri otrocih in mladostnikih poteka stopenjsko in multidisciplinarno. V prvem koraku obravnava poteka pri izbranem zdravniku, lahko v sodelovanju s Centrom za krepitev zdravja, ki v proces vključi še:
- dietetika, ki svetuje na področju prehrane;
- kineziologa, ki svetuje glede gibanja in telesne aktivnosti;
- psihologa, ki nudi čustveno podporo in motivacijo.
Čeprav so spremembe življenjskega sloga ključne, dr. Kotnik priznava, da zgolj te včasih niso dovolj, predvsem zaradi socialno-ekonomskih pogojev ali bioloških dejavnikov. Poleg tega se je treba zavedati, da je debelost kronična bolezen, zato je obravnava čezmerne prehranjenosti in debelosti vseživljenjski proces.
Kdaj je potrebna napotitev k specialistu?
Pri izrazitih težavah ali že razvitih zapletih, kot so prediabetes, zamaščena jetra, visok krvni tlak ali motnje menstrualnega cikla, je nujna specialistična obravnava na sekundarni ali terciarni ravni – v bolnišnici za otroke v Šentvidu pri Stični ali na Pediatrični kliniki.
Za najtežje oblike debelosti so danes na voljo sodobna zdravila. Ta zmanjšujejo občutek lakote, kar mladostnikom olajša sledenje navadam zdravega življenjskega sloga. Dr. Kotnik poudarja, da ta zdravila (velikokrat že v majhnih odmerkih) pogosto omogočijo celo opustitev drugih zdravil (denimo za visok krvni tlak), vendar je zdravljenje običajno dolgotrajno.
Debelost in duševno zdravje
Kot še pravi prof. dr. Primož Kotnik, psihološka podpora ni le dodatek, temveč pomemben del obravnave debelosti. Med debelostjo in duševnimi stiskami obstaja dvosmerna povezava:
- Duševne težave lahko vodijo v prenajedanje in debelost.
- Debelost zaradi stigmatizacije in slabše samopodobe povzroča nove duševne stiske ali poglablja obstoječe.
Starši lahko pomoč poiščejo pri šolskih psihologih, v centrih za krepitev zdravja ali specialističnih ambulantah.
