V zadnjem času družbena omrežja, zlasti TikTok, vse pogosteje postajajo prostor za ozaveščanje o različnih zdravstvenih stanjih in duševnih motnjah. Kratki videi in osebne izkušnje lahko pomembno prispevajo k večjemu razumevanju ter zmanjševanju stigme.
Kljub dobrim namenom in pogosto koristnim informacijam pa strokovnjaki opozarjajo, da takšna vsebina lahko vodi tudi v pretirano samodiagnosticiranje, kar lahko posameznikom bolj škodi kot pomaga.
Razmah samodiagnosticiranja na spletu
Avtizem vpliva na socialno interakcijo, komunikacijo, učenje in vedenje, število diagnoz pa je v zadnjih desetletjih močno naraslo, kar strokovnjaki pripisujejo:
- razširjenim diagnostičnim kriterijem,
- boljšim presejalnim orodjem in
- večji ozaveščenosti, deloma tudi zaradi družbenih omrežij.
“A čeprav so družbena omrežja lahko koristno orodje za ozaveščanje in povezovanje, niso diagnostično orodje,” je za The Post povedala Emily Newton, diplomirana klinična psihologinja in poudarila, da viralni videi ne morejo nadomestiti diagnoze strokovnjaka, čeprav se morda v njih lahko prepoznamo.
Trend samodiagnosticiranja avtizma in drugih motenj se je okrepil med pandemijo, ko so zaradi socialne izolacije in osamljenosti mladi identiteto pogosto iskali na spletu. Posledično je naraslo število samodiagnoz različnih motenj, ne le avtizma, temveč tudi ADHD, obsesivno-kompulzivne motnje, disociativne motnje identitete in Tourettovega sindroma, pišejo na spletni strani The Post.
So družbena omrežja lahko koristna pri diagnozi?
Seveda imajo družbena omrežja lahko tudi številne koristi, predvsem pri ozaveščanju in spodbujanju ljudi k boljšemu razumevanju sebe ter lastnih izkušenj.
Deljenje raznolikih izkušenj in osebnih zgodb nevrodivergentnih posameznikov pomaga razbijati stereotipe in kaže, da ima lahko diagnozo avtizma kdorkoli, ne glede na spol, starost ali življenjski slog.
“Večja raznolikost v prikazu avtistične skupnosti ljudem odpira nove načine prepoznavanja lastnih izkušenj” pravi Newton.
Kljub temu pa opozarja, da je avtizem kompleksna motnja, ki je ne smemo poenostavljati ali razlagati le na podlagi viralnih videov ali posameznih simptomov. Bistvena je strokovna ocena, opazovanje vedenja skozi čas ter uporaba ustreznih diagnostičnih postopkov.
Napačno prepoznavanje simptomov
Simptomi avtizma se pogosto prekrivajo s simptomi ADHD in anksioznosti, saj se pri vseh treh stanjih lahko pojavljajo težave s pozornostjo, socialnimi interakcijami, odnosi in senzorična občutljivost, zato česar pogosto pride do napačnih samodiagnoz.
Newton pa poudarja tudi, da so določene navade ali vedenja, kot sta na primer občutljivost na različne materiale ali nemirno premikanje noge, lahko povsem normalne individualne značilnosti in ne kažejo nujno na kakršnokoli stanje.
Kako poteka diagnoza avtizma?
Diagnoza avtizma pomeni dostop do ustrezne podpore. Poteka kot celosten in večstopenjski proces, ki ga izvaja ekipa strokovnjakov. Ta po podatkih s spletne strani Strokovnega centra za avtizem vključuje zdravnike, psihologe, logopede, specialne in rehabilitacijske pedagoge, delovne terapevte in fizioterapevte.
Diagnoza lahko vključuje:
- pregled pomembne dokumentacije, kot so pretekle ocene, izvidi ali zapisi
- poglobljen klinični pogovor, kjer se zberejo informacije o razvoju posameznika, njegovem vedenju v otroštvu in odrasli dobi, socialnih interakcijah in vsakodnevnem delovanju
- pridobivanje informacij s pomočjo različnih testov, lestvic, vprašalnikov in čeklist
- pogovore z bližnjimi, na primer starši, vzgojitelji, učitelji, prijatelji
- opazovanje posameznika v okolju, kjer preživlja več časa
Kdaj poiskati pomoč strokovnjaka?
Osebe z avtizmom si delijo nekatere značilnosti, vendar se med seboj zelo razlikujejo, saj na vsakogar vpliva drugače. Pri nekaterih so znaki bolj izraziti, pri drugih pa bolj blagi, poleg tega imajo lahko nekateri pridružene še druge težave. Medtem ko nekateri potrebujejo stalno podporo, lahko drugi živijo samostojno, zato avtizem razumemo kot spekter, ki zajema zelo raznolike izkušnje posameznikov.
Če sumite na diagnozo ali ste v dvomu ali stiski zaradi lastnih značilnosti ali vedenja, ne glede na to, ali gre za avtizem ali drugo stanje, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč.
Pomembno pa je razumeti, da avtizem ni bolezen, temveč drugačen način delovanja in doživljanja sveta. Ustrezna diagnoza pomaga bolje razumeti ta način delovanja, omogoča dostop do morebitnih prilagoditev ter podpira razvoj strategij za lažje vsakodnevno delovanje in boljšo kakovost življenja.
Viri:
- Diagnoza. Strokovni center za avtizem, dostopno na: https://www.csgm-avtizem.si/avtizem/diagnoza-avtizma/. Zadnji dostop: april 2026.
- TikTok’s convinced everyone they have autism — here’s what’s actually going on. New York Post, dostopno na: https://nypost.com/2026/04/03/health/tiktoks-convinced-everyone-they-have-autism-whats-actually-going-on/. Zadnji dostop: april 2026.
