Slabo spite, se redite in pozabljate? Ginekologinja pojasnjuje, kdaj so krivi hormoni

Morda niste le pod stresom. Lahko se zgodi, da vstopate v perimenopavzo – obdobje, ki na naše počutje in odnose vpliva precej bolj, kot si upamo priznati. O tem, zakaj se to dogaja in kako si pomagati, sta v podkastu Sladko na kratko spregovorili prof. dr. Nataša Tul Mandić dr. med. spec. ginekologije in porodništva, ter internistka Ajda Urbas, dr. med.

Dr. Tul Mandić poudarja, da ženske pogosto zamenjujejo menopavzo s celotnim obdobjem težav. Da bi lažje razumeli svoje telo, poglejmo ključne razlike:

• Perimenopavza: Obdobje, ko jajčniki postopno zmanjšujejo proizvodnjo hormonov. Spremembe se čutijo na telesni, psihični in socialni ravni. Lahko se začne že po 35. letu, običajno pa v srednjih štiridesetih in lahko traja tudi do 15 let.
• Menopavza: V strogo ginekološkem smislu je to le zadnja menstruacija v življenju. Da je ženska zares vstopila v menopavzo, vemo šele eno leto po zadnji krvavitvi. Če se vmes pojavi kakršen koli izcedek, se štetje začne znova.
• Postmenopavza: Nastopi po koncu perimenopavze (približno dve leti po zadnji menstruaciji). Kdaj se to zgodi, je zelo individualno – če je menopavza nastopila pri 52 letih, se perimenopavza konča okoli 54. leta, lahko pa šele proti šestdesetemu.

Sladko na kratko je slovenski podkast, ki ga pripravljata zdravnici in specialistki interne medicine Ajda Urbas, dr. med., in Jana Komel, dr. med. V dostopnem in razumljivem jeziku skupaj z gosti razpravljata o sladkorni bolezni, debelosti, presnovnih boleznih ter drugih temah, ki vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja.

Kako se perimenopavza kaže?

Spremembe niso le telesne; čutiti jih je na vseh nivojih – od psihičnega počutja do socialnih odnosov. Težave se pogosto dodajajo postopoma, dokler ne prerastejo v resne zdravstvene izzive.

• Možganska megla. Možgani so na hormone izjemno občutljivi. Ob padcu progesterona se lahko zgodi, da pozabljate dogovore, imena bližnjih ali se preprosto težko zberete. To ni začetek demence, ampak odziv telesa na hormonski upad, ki ga je mogoče zdraviti.
• Nočni oblivi in valungi. Mokra pižama sredi noči, nenadna vročina in rdečica v obraz sredi pomembnega sestanka ali kosila … Te stvari niso nedolžne in močno načnejo kakovost življenja.
• Kronična slabokrvnost. Ženske, ki mesece ali leta preobilno krvavijo, postanejo anemične — in tega pogosto sploh ne vedo. Posledica je utrujenost, razdražljivost in občutek, da so “same sebi tečne”. V resnici njihovo telo nima dovolj železa.
• Spremembe v odnosih. V tem obdobju se statistično poveča celo število ločitev. Hormonska nihanja spremenijo razpoloženje, okolica pa za to pogosto nima razumevanja. Ženska je takrat pogosto na vrhuncu kariere, doma pa morda vzgaja najstnika – srečata se “dva hormonska viharja” v isti hiši.
• Brutalne menstruacije in kdaj na urgenco. V nasprotju s splošnim prepričanjem menstruacije v perimenopavzi ne izginjajo vedno počasi. Ker ovulacije izostajajo, sluznica maternice pretirano naraste, kar vodi do izjemno močnih krvavitev.

Pozor: Če nočni vložek premočite v manj kot dveh urah in se to ponavlja, je čas za obisk zdravnika. Dr. Tul Mandić opozarja, da nekatere ženske pridejo po pomoč povsem izčrpane in z nevarno nizkimi vrednostmi hemoglobina.

Zakaj se redim, čeprav jem enako kot prej?

Odgovor je preprost, a neizprosen: ob padcu hormonov se zniža bazalni metabolizem. Vaše telo zdaj porabi manj energije za osnovno delovanje – četudi se gibljete in prehranjujete popolnoma enako kot v svojih tridesetih.

Maščoba, ki je ne vidite

V tem obdobju se maščoba ne nabira več le “na bokih”, ampak postane visceralna. To pomeni, da se začne kopičiti v notranjih organih: v jetrih, okoli ledvic in celo v srčni mišici. To ni več le vprašanje estetike, temveč zdravja.

Rešitev? Mišice in manjše porcije

Mišice niso le za okras, temveč so pomemben endokrini organ. Vadba za moč je v perimenopavzi ključna, saj mišična masa neposredno vpliva na metabolizem in pomaga preprečevati kopičenje nevarne maščobe v organih. Mišice moramo preprosto “prisiliti”, da delajo. Poleg gibanja pa dr. Tul Mandić svetuje preprosto pravilo pri prehrani: ne manj obrokov, ampak manjše porcije. Telesu v tej fazi preprosto ni treba več dovajati toliko “goriva” kot nekoč.

Nasvet strokovnjakinje: Pomagate si lahko z manjšimi krožniki. Tiste “dve ali tri žlice krompirja”, ki v loncu ostanejo po kosilu, naj tam tudi ostanejo – ne pojejte jih le zato, da bo posoda prazna, saj se prav ti presežki najhitreje spremenijo v trdovratne obloge.

Kaj pa, če ginekolog ne posluša?

“Žal so nekateri ginekologi še vedno mnenja, da je to nekaj običajnega, skozi kar pač morate iti. A to ni res,” opozarja dr. Tul Mandić. Njen nasvet je jasen: če vaš ginekolog težave odpravi z besedami ‘to so pač leta’, poiščite drugo mnenje. Znanja o perimenopavzi je med zdravniki vedno več, prav tako pa so na voljo sodobne, varne in telesu identične terapije, ki lahko povsem spremenijo kakovost vašega življenja.

Perimenopavza ni usoda, ki jo je treba “pretrpeti”

Le zato, ker je morda vaša mama ali teta skozi to obdobje šla s stisnjenimi zobmi, še ne pomeni, da morate tudi vi. Izobraževanje in prepoznavanje simptomov sta prvi korak, da spet prevzamete nadzor nad svojim počutjem.

Odgovori, ki jih v članku še niste dobili

Vas zanima več o tem, kako točno poteka nadomeščanje progesterona, kako hormoni vplivajo na vaš libido ali zakaj je prav v tem obdobju slabokrvnost vaš največji sovražnik? Celoten pogovor s prof. dr. Natašo Tul Mandić si oglejte v videoprispevku podkasta Sladko na kratko.