Napihnjenost, utrujenost, slaba odpornost? Krivo je lahko črevesje

Raziskave potrjujejo, da raznolikost teh bakterij neposredno vpliva na naše razpoloženje, imunski sistem, telesno težo in celo na to, kako se telo odziva na zdravila. Kljub temu se na črevesje spomnimo šele, ko se pojavijo težave. Simptome, kot so nihanje teže ali šibka odpornost, radi pripišemo staranju ali tempu življenja, a strokovnjaki opozarjajo: pogosto gre le za porušeno notranje ravnovesje.

O tem, kako ključen je mikrobiom za naše zdravje, je na Konferenci o prehranskih dopolnilih 2026, ki jo je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije, predavala dr. Teja Klančič, doktorica znanosti s področja prehrane, metabolizma in genetike ter ustanoviteljica podjetja Znanstvenica.

Smo dejansko le “pol človeka”?

Črevesni mikrobiom danes velja za enega pomembnejših dejavnikov zdravja, čeprav o njem večina ljudi še vedno ve presenetljivo malo. Dr. Teja Klančič pojasnjuje osnovno razliko: medtem ko mikrobiota predstavlja žive mikroorganizme – bakterije, viruse in druge mikrobe, ki živijo v nas in na nas –, je mikrobiom njihov skupni genetski zapis. Zanimivo je, da je razmerje med našimi celicami in mikrobnimi gosti približno ena proti ena. Zaradi tega se dr. Klančičeva rada pošali, da smo v resnici le “pol človeka”. Ko pa pogledamo genski material, postane stvar še bolj fascinantna – bakterijskega zapisa je v nas kar 500-krat več kot človeškega. V našem telesu lahko prebiva do 4.500 različnih vrst bakterij, ki skupaj tehtajo okoli dva kilograma.

Ključ je v raznolikosti

Kot poudarja predavateljica, je ena ključnih ugotovitev sodobne znanosti o mikrobiomu ta, da je zdravje tesno povezano z njegovo raznolikostjo. Več različnih vrst bakterij kot imamo v črevesju, boljši so pogoji za normalno delovanje telesa. Pri zdravem odraslem človeku najdemo med 500 in 600 različnimi vrstami bakterij, medtem ko se pri ljudeh z resnejšimi črevesnimi težavami to število lahko zmanjša na približno 100.

Manjša kot je raznolikost mikrobioma, večje je tveganje za slabše splošno zdravje in razvoj različnih težav.

Zakaj nam črevesje vse pogosteje “nagaja”?

Med glavnimi razlogi za vse pogostejše težave s črevesjem je sodoben življenjski slog, pri katerem pomembno vlogo igra prehrana. Kot opozarja dr. Klančičeva, so posebej problematična visoko procesirana živila, iz katerih proizvajalci pogosto odstranijo vlaknine – te pa predstavljajo ključen vir hrane za koristne črevesne bakterije.

Pomemben dejavnik je tudi kronični stres. Možgani in črevesje so namreč v nenehni dvosmerni komunikaciji, zato se psihične obremenitve pogosto hitro odrazijo tudi v prebavi. Če k temu prištejemo še pogosto uporabo antibiotikov, neredne obroke in pomanjkanje gibanja, dobimo popoln recept za porušeno ravnovesje mikrobioma.

Dobra novica pa je, da je mikrobiom izjemno prilagodljiv sistem, ki se na spremembe odziva zelo hitro. Kot poudarja dr. Klančičeva: “S hrano v le 24 urah vplivate na to, kaj bo raslo v vašem črevesju.” Vsak obrok je tako nova priložnost, da stanje začnemo obračati na bolje.

Črevesje: 35 kvadratnih metrov stika z zunanjim svetom

Da bi si lažje predstavljali kompleksnost črevesja, dr. Klančičeva postreže z osupljivo primerjavo: če bi površino tankega črevesja povsem raztegnili, bi zasedla približno 35 kvadratnih metrov, kar ustreza približno polovici badmintonskega igrišča.

To ogromno površino tvori le ena sama plast celic, tik pod katero se nahajajo krvni obtok, živčevje in kar 70 odstotkov našega imunskega sistema. To pomeni, da je črevesje ena ključnih stičnih točk med telesom in zunanjim svetom – celo pomembnejša, kot si večina predstavlja, in po besedah dr. Klančičeve celo ranljivejša od kože, ki jo varuje več plasti celic.

Možgani in črevesje so namreč v nenehni dvosmerni komunikaciji, zato se psihične obremenitve pogosto hitro odrazijo tudi v prebavi. 

Kaj se zgodi, ko zaščita popusti?

Debelo črevo deluje kot nekakšna fermentacijska komora, kjer je gostota bakterij kar tisočkrat večja kot v tankem črevesu. Da bi se telo zaščitilo, je tamkajšnja stena prekrita z dvema plastema sluzi, ki preprečujeta neposreden stik bakterij s črevesno steno. Težava nastane, ko se ravnovesje poruši. Ob kroničnih vnetjih in porušenem ravnovesju mikrobioma se zaščitni črevesne resice začnejo krajšati, bakterije pa lahko začnejo razgrajevati celo zaščitno sluz.

Ko ta pregrada oslabi, lahko v krvni obtok začnejo prehajati delci hrane, toksini in bakterijski delci, ki tam nimajo mesta. Posledica je povečana obremenitev organizma in kronična aktivacija imunskega sistema, kar lahko dolgoročno vpliva na splošno počutje in zdravje.

Bakterije – prvi “učitelji” našega imunskega sistema

Naša pot z mikrobiomom se začne že ob rojstvu. Čeprav naj bi bilo črevesje do rojstva skoraj sterilno, se začne takoj po prihodu na svet hitro poseljevati z mikroorganizmi, ki bodo pomembno vplivali na naše zdravje skozi vse življenje.Kot pojasnjuje dr. Klančičeva, na ta prvi “mikrobni odtis” vpliva že način poroda – pri vaginalnem porodu otrok prejme predvsem materine vaginalne bakterije, pri carskem rezu pa prevladujejo kožne bakterije, kar ustvari povsem drugačno začetno sestavo mikrobioma. Pomembno razliko predstavlja tudi prehrana. Materino mleko vsebuje do 200 različnih oligosaharidov, ki služijo kot hrana koristnim črevesnim bakterijam, medtem ko jih mlečne formule – kljub napredku – vsebujejo le nekaj.

Kritična prva tri leta

Prva tri leta življenja so posebej pomembna, saj se v tem času sočasno oblikujeta mikrobiom in imunski sistem. “Črevesne bakterije so ključni učitelji našega imunskega sistema,” poudarja dr. Klančičeva. Motnje v tem obdobju – od pogoste uporabe antibiotikov do zmanjšane izpostavljenosti mikrobom v sodobnem okolju – lahko po njenih besedah dolgoročno povečajo tveganje za alergije, dermatitis, avtoimunske bolezni in presnovne motnje pozneje v življenju.

Sreča se skriva v trebuhu: 90 % serotonina nastane v črevesju

Črevesje ni le prebavni organ, temveč prava »tovarna« snovi, ki vplivajo na naše počutje in delovanje živčnega sistema. Kot poudarja dr. Klančičeva, v črevesju nastane kar 90 odstotkov serotonina ter približno polovica dopamina. Poleg tega tam nastaja tudi GABA, nevrotransmiter, ki sodeluje pri uravnavanju zaznavanja bolečine in občutkov tesnobe. Prav zaradi te tesne povezanosti strokovnjaki govorijo o tako imenovani osi črevesje–možgani. Gre za dvosmerno povezavo, pri kateri lahko stanje črevesja vpliva na naše duševno počutje, psihične obremenitve pa se pogosto hitro odrazijo tudi v prebavi.

Od glavobolov do demence

“Nekdo, ki ima kronične glavobole, ima lahko težave s črevesjem. In obratno – težave s črevesjem se lahko kažejo tudi kot anksioznost,” opozarja dr. Klančičeva. Posebej ranljivi so starejši, saj se s staranjem v črevesju pogosteje pojavljajo kronična vnetja. Po besedah predavateljice raziskave vse pogosteje kažejo, da bi lahko bila ta povezana tudi z večjim tveganjem za razvoj nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.

Preboj v onkologiji: Lahko bakterije izboljšajo zdravljenje raka?

Eden najbolj presenetljivih delov predavanja dr. Klančič je bila študija o bolnikih z melanomom, ki so prejemali imunoterapijo. Raziskovalci so opazili, da se nekateri na zdravljenje odzovejo odlično, drugi pa sploh ne. Ključna razlika? Njihov mikrobiom. Da bi teorijo preverili, so bakterije bolnika, ki je premagal bolezen, prenesli na miši z enakim tumorjem. Rezultat je bil osupnjiv: miši z “zmagovalnimi” bakterijami so se na imunoterapijo odzvale, tiste z bakterijami neodzivnih bolnikov pa ne. Znanstveniki so šli še dlje. Bakterije uspešnega bolnika so prenesli na človeka, pri katerem imunoterapija sprva ni delovala. Ob ponovitvi terapije se je njegovo telo končno odzvalo in začelo boj proti tumorju.

Most med telesom in zdravilom

“Črevesne bakterije so posrednik med našim telesom, zdravilom in imunskim sistemom. Če ni pravih bakterij, komunikacija preprosto ne steče,” pojasnjuje dr. Klančičeva. Ta odkritja odpirajo vrata novi dobi medicine, kjer bi s presaditvijo ali prilagajanjem mikrobioma lahko bistveno povečali uspeh zdravljenja različnih oblik raka.

Rešitev na vašem krožniku: pravilo “30 rastlin na teden”

Če obstaja eno praktično priporočilo, ki ga je dr. Klančičeva posebej izpostavila za podporo zdravemu mikrobiomu, je to večja raznolikost rastlinske prehrane. Obsežna raziskava American and British Gut Project, ki je zajela več kot 30.000 vzorcev, je pokazala, da za zdravje črevesja ni pomembna le količina zaužitih vlaknin, temveč predvsem njihova raznolikost. Ljudje, ki tedensko zaužijejo vsaj 30 različnih rastlinskih virov, imajo praviloma bolj raznolik črevesni mikrobiom.

Čeprav se številka na prvi pogled sliši visoka, dr. Klančičeva pojasnjuje, da šteje prav vse – od sadja in zelenjave do stročnic, oreščkov, semen, gob, kalčkov in mikrozelenja. Tudi različne barve iste zelenjave štejejo posebej. Če na primer pojeste rdečo, rumeno in zeleno papriko, ste že zaužili tri različne rastlinske vire.

Mediteranska prehrana in moč fermentiranih živil

Kot enega najbolj koristnih prehranskih vzorcev za podporo črevesnemu zdravju dr. Klančičeva izpostavlja mediteranski način prehranjevanja, bogat z olivnim oljem, ribami in omega-3 maščobnimi kislinami. Po njenih besedah lahko omega-3 maščobne kisline pomagajo omejevati razrast manj zaželenih bakterijskih vrst v črevesju. Pomembno mesto imajo tudi fermentirana živila, kot so kefir, kislo zelje, kisla repa in kimči, saj vsebujejo koristne mikroorganizme, ki lahko prispevajo k večji raznolikosti mikrobioma. Pri tem dr. Klančičeva opozarja na pomembno podrobnost: ta živila so najbolj koristna, kadar niso toplotno obdelana, saj se pri segrevanju živi mikroorganizmi uničijo.

Preventiva: prihodnost medicine se vse bolj obrača k črevesju

“Zdravje mikrobioma lahko pomembno podpremo z vsakodnevnimi navadami – še preden se pojavijo težave,” je predavanje sklenila dr. Klančičeva. Čeprav črevesje še vedno pogosto dojemamo predvsem kot prebavni organ, sodobna znanost vse jasneje potrjuje, da njegova vloga sega bistveno dlje. Vpliva namreč na delovanje imunskega sistema, presnovo, duševno počutje in številne druge procese v telesu.

Ugotovitve, da v črevesju nastaja večina serotonina in da lahko sestava mikrobioma vpliva tudi na odziv telesa pri nekaterih oblikah zdravljenja, kažejo, da razumevanje črevesnega zdravja postaja vse pomembnejši del sodobne medicine. Skrb za uravnotežen mikrobiom tako ni več le vprašanje dobre prebave, temveč pomemben del preventivne skrbi za dolgoročno zdravje in dobro počutje.