Na prvi pogled so si šampinjoni morda podobni. A ko govorimo o svežini, okusu in kakovosti, razlike hitro postanejo očitne. Kako prepoznati sveže in ali je pomembno, kje jih kupimo? Pogovarjali smo se z Matejo Smuk, ki je razkrila, zakaj je pri gobah pomembno prav vse – od komposta do police v trgovini.
Kako sploh prepoznati sveže šampinjone? Zakaj smo pri gobah pogosto še bolj previdni kot pri kakšni drugi hrani? In ali je pri takšnem izdelku res pomembno, kje je bil pridelan in kako hitro pride na trgovsko polico?
Odgovore smo poiskali pri Mateji Smuk, ki z možem Jernejem skrbi za pridelavo šampinjonov v družinskem podjetju v Bevkah. Tam so na približno 1800 kvadratnih metrih uredili gospodarsko poslopje, prilagojeno gojenju gob, danes pa sodijo med redke slovenske pridelovalce, ki šampinjone gojijo povsem »od začetka«.
Njihove šampinjone lahko kupci najdemo tudi v trgovinah Spar in Interspar. In ja, to je pomemben podatek. Ne samo zato, ker so zaradi tega dostopni širšemu krogu kupcev, temveč tudi zato, ker prav takšna partnerstva lokalnim pridelovalcem omogočajo rast, stabilnost in večjo prepoznavnost.
V SPAR Slovenija že več kot tri desetletja povezujejo slovenske pridelovalce in kupce ter skrbijo, da kakovostni domači izdelki ne ostanejo le zgodba posamezne kmetije ali podjetja, temveč postanejo del vsakodnevnega nakupovanja po vsej Sloveniji. S tem ne podpirajo le dostopnosti lokalne hrane, temveč tudi razvoj slovenske samooskrbe, ohranjanje znanja in dolgoročno moč domače prehranske verige.
Iz dedkove ideje je zraslo družinsko podjetje
Pri družini Smuk se je vse začelo precej skromno. Kot pripoveduje Mateja Smuk, je bila prva ideja o gojenju šampinjonov dedkova. A ideja je bila bolj kot z resnim poslom, v katerega je prerasla, povezana z veseljem.
»Oba moževa starša sta bila takrat zaposlena in s pridelavo so pričeli bolj za hobi, kot zares,« pove Mateja. Domača gobarna je z leti rasla, skupaj z njo pa tudi znanje, izkušnje in sposobnost prilagajanja.
Družina je tako morala skozi leta ugotoviti, kakšni pogoji so najprimernejši za rast, kako pridelati več in kako obenem ohraniti kakovost. »V začetku so napolnili en prostor z 1 tono komposta, od leta 1998 dalje pa gobarne polnimo s 24 tonami. Počasi smo se trudili in se veliko naučili, ker v samem začetku nismo znali pridelati take količine, kot jo znamo zdaj,« pravi sogovornica.
Pomemben del njihove zgodbe je tudi družinska iznajdljivost. Veliko pripomočkov za delo so izdelali sami, saj je oprema zelo draga. »Če ne bi imeli v družini strojnika, bi bilo delo še vedno veliko težje in verjetno bolj ročno, kot je sedaj,« doda Mateja Smuk.
Ko lokalni pridelovalec sreča pravega partnerja
Za številne slovenske pridelovalce je ključno vprašanje, kako kakovosten izdelek približati širšemu krogu ljudi. Prav tu ima Spar pomembno vlogo povezovalca med lokalno pridelavo in kupcem.
Družina Smuk je v Spar prvič dostavila svoje šampinjone 9. decembra 2008. »Torej sodelujemo že 18 let,« pove Mateja. In to partnerstvo je v vseh teh letih postalo veliko več kot le poslovni odnos.
V Sparu že več kot 30 let gradijo poštena in stabilna partnerstva s slovenskimi pridelovalci ter skrbijo, da lokalni izdelki dosežejo kupce po vsej Sloveniji.
Mateja poudari, da jim sodelovanje pomeni res veliko: »Radi delamo s Sparom, dobro se razumemo tudi z nabavno ekipo in celotno sodelovanje poteka nekako lahkotno.« Tudi kadar pridejo bolj zahtevni dnevi, ko gobice »malo nagajajo«, je po njenih besedah najpomembnejše to, da lahko vse odkrito skomunicirajo in poiščejo rešitev.
»Sodelovanje s Sparom nam res ogromno pomeni. Skupaj s Sparom smo nekako rasli tudi mi, s tem ko so kupci spoznavali naše izdelke in jih kupovali, smo tudi mi morali priskrbeti zadostne količine šampinjonov in poskrbeti za razvoj v podjetju,« iskreno pove Mateja Smuk.
Gobe ne ‘zrastejo’ same od sebe
Na prvi pogled se zdi, da gobe pač zrastejo. V resnici pa je za tem ogromno natančnosti, znanja in vsakodnevnega opazovanja.
Družina Smuk je po njihovih besedah trenutno edina v Sloveniji, ki šampinjone goji »od začetka«. To pomeni, da iz Nizozemske in Belgije uvozijo kompost in pokrivno zemljo, nato pa z njima napolnijo gobarne. Že ta korak je ključen.
»Pri polnjenju polic moramo biti zelo natančni. Pomembna je količina in debelina komposta na policah,« razloži Mateja. Ko je gobarna pripravljena, sledi ustvarjanje pravih pogojev za rast: dovolj vlage, primerna temperatura in ravno prava količina vode. »Vse, kar uporabljamo pri nas, je voda,« pove. Prav voda pa ima po njihovem mnenju tudi pomemben vpliv na okus. »Ker šampinjon sestavlja 90 odstotkov vode, ima voda zelo pomembno vlogo pri rasti, kot potem pri kvaliteti in seveda samemu okusu.« In prav tukaj se začne tista razlika, ki jo kupec kasneje zazna na krožniku.
Od 6. ure zjutraj do trgovske police
Delo v gobarni se začne zelo zgodaj. »Vsako jutro pričnemo s pobiranjem šampinjonov ob 6. uri zjutraj,« opiše Mateja. Najprej preverijo, kako so gobice zrasle in koliko jih lahko poberejo, potem delo prevzame ekipa pobiralk. Šampinjone pobirajo neposredno v 250-gramske posodice. Vsaka gobica je obrana ročno, očiščena in nežno položena v embalažo.
»Naši pobiralci vsako gobico previdno odtrgajo iz zemlje, odrežejo del, kjer se zemlja še drži, in jo nežno postavijo v posodico,« pravi. Pri tem pazijo, da so šampinjoni lepi, čim bolj enotni in najboljše kakovosti. Ko je paleta polna, jo odpeljejo v pakirnico, kjer druga ekipa vsako embalažo še enkrat stehta, preveri kakovost, jo zapakira in opremi s Sparovo etiketo. Nato sledi dostava v skladišče. »Tako dejansko lahko rečemo, da gredo naši šampinjoni direktno iz gobarne na trgovske police,« pove sogovornica.
Svežina, ki jo kupec res občuti
Ena največjih prednosti lokalne pridelave je kratka pot do trgovin Spar in Interspar. To pri gobah pomeni res veliko, saj so občutljive in hitro pokažejo razliko med svežim in manj svežim izdelkom.
Mateja Smuk je pri tem zelo jasna: »Menimo, da je to ena od naših največjih prednosti pred konkurenti iz tujine.« Zaradi bližine lahko zagotovijo res sveže šampinjone, brez uporabe dodatnih kemikalij, hkrati pa kupci dobijo izdelek, ki ohrani svoj okus in kakovost. Prav zato je lokalna pridelava pri takšnih izdelkih še toliko pomembnejša. Ne gre le za kraj izvora, ampak za dostopnost, hitrost in svežino, ki jo kupec dejansko občuti doma pri kuhanju.
Ko izberemo lokalno, podpremo veliko več kot le izdelek
Ko kupec v Sparu poseže po njihovih gobah, ne izbere le živila. Izbere delo, trud, znanje in nadaljnji razvoj ene slovenske družinske zgodbe.
»Vsakemu kupcu posebej smo izredno hvaležni, da ob vsej tej izbiri različnih vrst gob posegajo prav po naših,« pravi Mateja. In to hvaležnost je v njihovih odgovorih res čutiti.
»Zaradi tega sploh lahko smo. Lahko delamo, ustvarjamo, se razvijamo. In seveda zaradi tega lahko redno izplačujemo plačila našim zaposlenim, ki se dnevno trudijo, da na trgovske police pridejo gobice le najboljše kvalitete.«
To je tudi bistvo lokalne pridelave in samooskrbe. Ko gremo v trgovine Spar ali Interspar ter posežemo po slovenskih izdelkih, ne podpiramo le ene kmetije ali enega podjetja, ampak ohranjamo možnost, da slovenska hrana sploh ostane del našega vsakdana.
Sveža 250-gramska košarica
Slovenija zaradi svoje raznolikosti ponuja številne lokalne specialitete, a prav zaradi partnerstev, ki jih gradi SPAR Slovenija, so domači izdelki dostopni kupcem po vsej državi.
V Sparu in Intersparu lahko kupci posegajo po svežih šampinjonih družine Smuk, ki jih pridelajo v Bevkah in jih na police dostavljajo vsak dan. Na voljo so v 250-gramskih pakiranjih, ki omogočajo, da gobe ostanejo sveže, skrbno izbrane in pripravljene za takojšnjo uporabo.
Prav ta povezanost med lokalnim proizvajalcem in trgovcem omogoča, da izdelki ne ostanejo omejeni le na domači kraj, temveč pridejo do kupcev po vsej Sloveniji, in to hitro, sveže in z jasno sledljivostjo izvora.
Če se vrnemo na začetek k vprašanju, kako prepoznati res sveže gobe, je odgovor zdaj precej bolj jasen. Svežina ni naključje. Začne se pri znanju, natančnosti, zgodnjem jutru v gobarni, pri ročnem pobiranju in pri tem, da je pot od pridelovalca do trgovske police čim krajša.
In prav zato je pomembno, da obstaja trgovec, kot je Spar, ki takšno delo prepozna in se odloči sodelovati s tistimi, h katerim bi se pravzaprav vsi morali najprej obrniti, ko iščemo kakovost, domačnost in zaupanje v hrano. Ali, kot pravi naša sogovornica Mateja: »Lokalni izdelki prav zaradi Spara ne ostanejo samo zgodba ene posamezne kmetije ali pa pridelovalca, ampak postanejo znani in dostopni kupcem po vsej Sloveniji.«
