Obdobje perimenopavze in menopavze lahko nastopi tiho, s spremembami, ki jih včasih pripišemo stresu ali utrujenosti. Krajši cikli, stres in neprespane noči niso le neprijetnost, temveč znaki, da se naše telo podaja na novo pot.
Da bi razjasnili, kaj se v tem času zares dogaja z našimi hormoni, počutjem in zdravjem, smo se pogovarjali s prof. dr. Bojano Pinter, dr. med., višjo svetnico z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kaj bi vse ženske morale vedeti o peri- in pomenopavzi?
Perimenopavza je obdobje nekaj let pred zadnjo menstruacijo v življenju ženske in še eno leto po tej zadnji menstruaciji. Menopavza običajno nastopi med 45. in 55. letom starosti, srednja starost je 51 let. To pomeni, da ima ob tej starosti polovica žensk še menstruacijo, polovica pa ne več. Zadnjo menstruacijo v življenju ženske, menopavzo, lahko določimo samo za nazaj šele potem, ko ženska eno leto ni imela menstruacije. Tista zadnja menstruacija pred enim letom ali več je menopavza. Obdobje pred to zadnjo menstruacijo se imenuje predmenopavza ali menopavzni prehod, obdobje od menopavze dalje pa pomenopavza, ki traja do konca življenja. Ko menopavza nastopi pred 45. letom, govorimo o zgodnji menopavzi, če pa nastopi celo pred 40. letom, pa govorimo o prezgodnjem popuščanju jajčnikov.
Kdaj se zgodba zares začne? Katere so prve spremembe, ki jih ženske morda spregledamo?
Hormonske spremembe v perimenopavzi so naraven del reproduktivnega staranja in se začnejo v povprečju 4 do 8 let pred menopavzo, lahko že po 40. letu starosti. Prvi znak so običajno spremembe v dolžini menstruacijskega ciklusa. Najprej se ciklus začne krajšati, namesto denimo na 28 dni se menstruacija pojavlja na 23, 21 dni ali manj. Ciklus se začne nato daljšati, menstruacija se pojavlja na 6 tednov, dva meseca ali več. Lahko se pojavijo tudi močnejše ali daljše menstruacije.
Neredni ciklusi v tem obdobju so normalni, ginekologa pa je treba obiskati, če so krvavitve močnejše ali podaljšane ali se pojavijo perimenopavzni simptomi, kot so vročinski obliki, ki motijo kakovost življenja.
Kateri hormoni so glavni “krivci”?
Estrogen ima ključno vlogo pri uravnavanju številnih telesnih funkcij. V perimenopavzi njegove vrednosti nihajo, v pomenopavzi pa začnejo upadati. Progesteron pogosto začne upadati prej kot estrogen, kar vpliva na spanec, razpoloženje in ciklus. Testosteron pri ženskah prispeva k energiji, mišični masi in spolni želji, vendar upada počasneje kot estrogen in progesteron. Vsi ti hormoni skupaj ustvarjajo kompleksno ravnovesje, ki se v tem obdobju spreminja.
Hormonski “vrtiljak”: Zakaj se v perimenopavzi lahko počutimo kot v drugi puberteti?
V perimenopavzi hormoni ne upadajo enakomerno, ampak močno nihajo, ker je delovanja jajčnikov zaradi njihovega staranja neusklajeno. Podobno kot v puberteti, ko se delovanje jajčnikov še vzpostavlja. Glavni hormon estrogen je lahko enkrat znižan, drugič pa povišan. Progesteron pa se zaradi slabšega delovanja rumenega telesca po ovulaciji začne zniževati.
Vse to vodi v značilne vročinske oblive ali navale vročine, ki se pojavljajo čez dan ali pa ponoči v obliki nočnega potenja. Oblivi lahko zelo motijo spanec, pojavi se nespečnost, utrujenost, nihanja razpoloženja, razdražljivost, tesnoba ali motnje koncentracije.
Ali lahko ločimo normalen stres od hormonsko pogojenega stresa?
V praksi se pogosto prepletata, saj hormonske spremembe povečajo občutljivost na stres. Če se simptomi pojavljajo ciklično ali skupaj z drugimi znaki (npr. vročinski oblivi), je verjetno prisotna hormonska motnja. Hormoni pa vplivajo tudi na signalne molekule v možganih, ki so odgovorne za naše razpoloženje, spanje in tudi telesne simptome, npr. razbijanje srca, ki lahko spremlja vročinske oblive.
Kaj je pomembno vedeti o vplivu hormonov na kosti in srčno-žilni sistem?
Z upadom estrogena v pomenopavzi se pospeši izguba kostne mase, kar poveča tveganje za osteoporozo. Hkrati se poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, saj estrogen zaščitno vpliva na žile. To obdobje je priložnost za preventivo: gibanje, prehrana in po potrebi zdravljenje. Zgodnje ukrepanje lahko pomembno zmanjša dolgoročna tveganja.
Vpliv na intimno zdravje in libido?
Znižanje estrogena povzroči tanjšanje in suhost vaginalne sluznice, kar lahko vodi v nelagodje ali bolečine pri spolnih odnosih kot del menopavznega urogenitalnega sindroma, kamor sodijo tudi težave s sluznico nožnice in sečili, npr. pekočine in vnetja. Pogoste so tudi spremembe v spolni želji, na katere vplivajo hormoni, pa tudi psihološki in partnerski dejavniki. Težave so pogoste, vendar zelo dobro obvladljive. Na voljo so lokalna in sistemska zdravljenja ter druge možnosti podpore.
Kaj pa je dobro vedeti o vročinskih oblivih?
Vročinski oblivi so posledica sprememb v termoregulacijskem centru v možganih zaradi padca estrogena. Lahko se pojavljajo več let in pomembno vplivajo na kakovost življenja in spanja. Po 60. letu ima oblive še več kot 20 odstotkov žensk, po 70. letu pa več kot 10 odstotkov žensk. Njihova intenzivnost in pogostost se med ženskami zelo razlikujeta. Obstajajo učinkovite hormonske in nehormonske možnosti zdravljenja.
Kateri so osnovni stebri zdravja v tem obdobju?
Redno gibanje, kot je kombinacija aerobne vadbe vsaj 150 minut na teden, vadba za moč najmanj dvakrat na teden in vaje za ravnotežje, je ključno za kosti, mišice in presnovo. Kakovosten spanec pomembno vpliva na hormonsko ravnovesje in duševno zdravje, zato je higiena spanja zelo pomembna. Prehrana naj bo raznolika, z dovolj beljakovin, vlaknin, kalcija in vitamina D. Pomembni so tudi obvladovanje stresa, socialna povezanost in skrb za duševno zdravje.
Kakšna je sodobna doktrina glede hormonskega zdravljenja?
Sodobne smernice poudarjajo individualiziran pristop glede na starost, simptome in zdravstveno stanje. Priporočila temeljijo na znanstvenih dokazih, kdaj je varno in učinkovito predpisati hormonsko zdravljenje. Hormonsko zdravljenje je varno, če se začne predpisovati v prvih 10 letih po menopavzi oziroma do 60. leta starosti – ob upoštevanju kontraindikacij. V teh primerih koristi presegajo tveganja. Posebej učinkovito je za zdravljenje vazomotornih simptomov, kot so vročinskih oblivi, in preprečevanje izgube kostne mase. Ključno je informirano odločanje in redno spremljanje zdravljenja. V primeru, da ženska ne sme prejemati hormonskega zdravljenja ali ga ne želi, pa imamo na voljo druga učinkovita nehormonska zdravila.
Lokalno hormonsko zdravljenje pomembno ublaži ali odpravi težave s sečili, ki se pojavijo pri starejših ženskah v pomenopavzi – na primer pogosto mokrenje ponoči, uhajanje urina, ponavljajoče se okužbe sečil … Tovrstno zdravljenje ima zelo malo omejitev: lahko se ga predpiše prvič tudi po 60. letu starosti in po prebolelem raku dojk ter jemlje do konca življenja.
