Analni odnos
Pozdravljeni, partner žal obožuje analni seks. Jaz ga pa nikakor ne morem. Partner ima tako močan fetiš na analo da dobesedno vsakič ko seksava morava nujno tudi analno, pravzaprav vaginalni spolni odnos traja samo prvih 30-40 sekund in potem takoj zamenja na analo. Jaz mu pustim, ker želim da je njemu lepo. Večkrat sem zaradi tega celo jokala med samim spolnim odnosom tako hudo in odveč mi je že ta analc (on pa tega sploh ni videl da jokam). Pogovorila sva se in on ne želi ničesar spremeniti ali se prilagoditi. Stara sva 30 in 31. Kaj naj naredim da jaz sama pri sebe sprejmem dejstvo da z njim drugače ne bo nikoli ? Hvala in lp, Tina.
Anonimno 7881, 08.03.2026 ob 17:37
Pozdravljeni, partner žal obožuje analni seks. Jaz ga pa nikakor ne morem. Partner ima tako močan fetiš na analo da dobesedno vsakič ko seksava morava nujno tudi analno, pravzaprav vaginalni spolni odnos traja samo prvih 30-40 sekund in potem takoj zamenja na analo. Jaz mu pustim, ker želim da je njemu lepo. Večkrat sem zaradi tega celo jokala med samim spolnim odnosom tako hudo in odveč mi je že ta analc (on pa tega sploh ni videl da jokam). Pogovorila sva se in on ne želi ničesar spremeniti ali se prilagoditi. Stara sva 30 in 31. Kaj naj naredim da jaz sama pri sebe sprejmem dejstvo da z njim drugače ne bo nikoli ? Hvala in lp, Tina.
Tudi midva z ženo imava kar pogoste analne spolne odnose. Samo pri nas je tako, da prvo poskrbim za njen užitek in potem šele za moj. Ko je v pravem “modu” preskočiva vaginalni sex in greva direktno na analnega. Na mojo srečo ima tako velik libido, da doživi orgazem tudi samo z analno penetracijo.
- Soglasje in užitek sta obojestranska: Spolnost v partnerskem odnosu bi morala temeljiti na vzajemnem užitku. Če eden od vaju trpi (fizično ali psihično), to ni več zdrav odnos. Dejstvo, da on ne želi slišati tvojih potreb in ne opazi tvojega joka, kaže na globoko pomanjkanje empatije in spoštovanja do tebe kot osebe.
Tvoje telo je tvoje: Nihče nima pravice do tvojega telesa na način, ki te boli ali ponižuje. “Pustiti mu, ker želiš, da mu je lepo” na dolgi rok vodi v popolno izgubo samozavesti in odpor do kakršne koli bližine.
Ali je to sploh mogoče sprejeti? Psihološko je zelo težko (in škodljivo) “sprejeti” nekaj, kar tvoje bitje tako močno zavrača. Če partner odkrito pove, da se ne bo prilagodil, ti s tem sporoča, da mu je njegov fetiš pomembnejši od tvojega dobrega počutja.
Postavljanje mej: Namesto da iščeš načine, kako bi se ti prilagodila njemu, se vprašaj: “Ali si želim preživeti naslednjih 30 ali 40 let z nekom, ki ignorira mojo bolečino?”