Dandanes se veliko več govori o hormonih kot nekoč, predvsem v obdobju andro- in menopavze. A nihanja hormonov nas spremljajo vse življenje, predvsem ženske, in sicer zahvaljujoč menstrualnim ciklom, nosečnostim, porodu, dojenju …
V nadaljevanju preberite, katerih pet hormonov je z vidika ženskega reproduktivnega zdravja najbolj pomembnih in kateri dnevi menstrualnega cikla so primerni, da obiščete laboratorij in v krvi pogledate njihove vrednosti.
Progesteron
Progesteron je ženski spolni hormon, ki ga uvrščamo med steroidne hormone. Proizvajajo ga celice rumenega telesca v jajčniku po ovulaciji (v manjši meri tudi nadledvična žleza), med nosečnostjo pa ga tvori tudi posteljica. Njegova naloga je uravnavanje menstrualnega cikla, nadalje progesteron po oploditvi pripravi maternico na ugnezdenje oplojenega jajčeca in igra pomembno vlogo pri zgodnjem razvoju ploda, med nosečnostjo pa zavira krčenje mišic maternice.
Vrednosti progesterona tekom cikla nihajo
Vrednosti progesterona so pomembne zlasti za ženske v rodnem obdobju, ki načrtujejo nosečnost. Nizke vrednosti namreč lahko povzročijo neredne mestruacije, izostanek ovulacije, ponavaljajoče se spontane splave. Povišane vrednosti progesterona pa so značilne tik po ovulaciji in med nosečnostjo. V redkejših primerih so lahko povezane s cistami rumenega telesca, hormonsko aktivnimi tumorji jajčnikov in motnjami delovanja nadledvičnih žlez.
Progesteron se določa z odvzemom krvi
Za pravilno interpretacijo vrednosti progesternona je ključen ustrezen čas odvzema krvi, in sicer se najpogosteje meri približno 7 dni po ovulaciji, ko doseže vrh v lutealni fazi. Pri 28-dnevnem ciklu je to običajno okoli 21. dne cikla, če ima ženska daljši ali krajši cikel, se termin prilagodi.
Merjenje v prvi polovici cikla ni primerno za oceno ovulacije, saj so takrat vrednosti progesterona naravno nizke.
Estradiol
Tudi estradiol spada med spolne hormone in je ena od oblik estrogena. Pravzaprav je fiziološko najučinkovitejši in najpomembnejši estrogen v človeškem telesu, saj ima ključno vlogo pri delovanju reproduktivnega sistema, menstrualnem ciklu in nosečnosti.
A estadiol ni le hormon, tipičen za ženske. Imajo ga tudi moški in njegove vrednosti so pomembne pri tako pri njihovi plodnosti kot tudi libidu. Medtem ko se pri ženskah estradiol večinoma tvori v jajčnikih in med nosečnostjo v posteljici (manjše količine pa tudi v nadledvični žlezi in maščobnem tkivu), pri moških nastaja predvsem v testisih.
Znižane vrednosti tipične za menopavzo
Nizke vrednosti omenjenega hormona so lahko posledica slabega delovanja rumenega telesca in jajčnikov ali pa dejstva, da ženska vstopa v menopavzalno obdobje. Znaki, ki kažejo na znižane količine estradiola, so neredne menstruacije, suha nožnice, zmanjšan libido, zmanjšana kostna gostota, nihanje razpoloženja, prekomerno znojenje oziroma vročinski valovi, težave z zanositvijo.
Zvišane vrednosti prav tako vodijo v težave
Nekatere ženske pa se tekom življenja srečajo s prevelikimi vrednostmi estradiola, kar lahko povzroči presnovne motnje, napihnjenost, močne menstrualne krvavitve, otekle, na otip boleče prsi. Zvišane vrednosti estradiola so sicer naravna posledica nosečnosti, lahko pa so povezane tudi s tumorji jajčnikov in testisov ali hiperplazijo nadledvične žleze.
Odvzem krvi najkasneje peti dan cikla
Vrednosti hormona estradiola lahko ginekolog določi s preprostim odvzemom krvi, a je treba to narediti na točno določen dan v menstrualnem ciklu, ki pa je odvisen od tega, kaj želi zdravnik določiti. Za osnovno hormonsko oceno je treba odvzem krvi narediti med 3. in 5. dnevom cikla, ko je koncentracija estradiola v serumu nizka in stalna.
FSH in LH
FSH (folikel stimulirajoči hormon) in LH (luteinizirajoči hormon) spadata med gonadotropine. Gre za hormona, ki nastajata v hipofizi in uravnavata delovanje spolnih žlez – jajčnikov pri ženskah ter testisov pri moških. Skupaj imata osrednjo vlogo pri plodnosti in reproduktivnem zdravju.
Vloga pri ženskah
Pri ženskah FSH spodbuja rast in zorenje jajčnih foliklov v jajčnikih, skupaj z LH vpliva na tvorbo estrogenov ter omogoča normalen potek ovulacije.
V prvi polovici menstrualnega cikla FSH spodbuja dozorevanje folikla. Tik pred ovulacijo pride do izrazitega porasta LH (t. i. LH-vrh), ki sproži sprostitev jajčeca. Po ovulaciji LH spodbuja nastanek rumenega telesca, ki izloča progesteron.
Spremembe v ravneh FSH in LH med ciklom so fiziološke. Neravnovesje ali nepravilno izločanje pa lahko vodi v neredne cikle, izostanek ovulacije ali težave z zanositvijo.
V menopavzi je vrednost FSH povišana, ker jajčniki proizvajajo manj estrogenov, hipofiza pa skuša njihovo delovanje spodbuditi z večjim izločanjem hormona.
Vloga pri moških
Pri moških FSH spodbuja nastajanje semenčic (spermatogenezo) in delovanje semenskih kanalčkov. LH pa spodbuja tvorbo testosterona v testisih. Oba hormona sta pomembna za normalno plodnost in spolno funkcijo.
Kdaj se določata?
Preverjanje vrednosti hormonov FSH in LH je smiselno pri hujših motnjah menstrualnega cikla, neplodnosti, sumu na prezgodnjo menopavzo, zmanjšanem delovanju jajčnikov ali testisov in motnjah delovanja hipofize.
Povišane vrednosti FSH ali LH lahko namreč kažejo na zmanjšano delovanje spolnih žlez (menopavza, prezgodnja odpoved jajčnikov, nekatere genetske motnje …). Znižane vrednosti pa so lahko posledica motenj v delovanju hipofize ali hipotalamusa in so lahko povezane z izostankom ovulacije ali zmanjšano tvorbo semenčic.
Pri ženskah se za osnovno hormonsko oceno kri najpogosteje odvzame med 3. in 5. dnem menstrualnega cikla, ko so vrednosti najbolj primerljive. Če želimo potrditi ovulacijo, se LH lahko določa tudi v času pričakovanega LH-porasta.
AMH
AMH (anti-Müllerjev hormon) je beljakovinski hormon, ki sodeluje pri rasti tkiv in njihovi diferenciaciji ter ima pomembno vlogo v razvoju reproduktivnega sistema. Pri moških ga izločajo Sertolijeve celice v modih že v času embrionalnega razvoja, ko omogoči nazadovanje Müllerjevih vodov in s tem normalen razvoj moškega spolnega trakta. Njegove vrednosti so visoke v otroštvu, po puberteti pa postopno upadajo.
Pri ženskah AMH nastaja v granuloznih celicah jajčnikov in sodeluje pri rasti ter dozorevanju jajčnih foliklov. Po puberteti doseže najvišje vrednosti, nato pa z leti upada – tako ga v menopavzi praviloma ne zaznamo več.
Pokazatelj jajčnične rezerve
AMH je danes eden ključnih markerjev za oceno jajčnične rezerve, torej približne zaloge jajčec. Njegova prednost je, da se vrednosti med menstrualnim ciklom bistveno ne spreminjajo, zato lahko kri za določanje hormona odvzamemo kateri koli dan cikla.
Nizke vrednosti lahko kažejo na zmanjšano rezervo jajčnikov, kar je pomemben podatek pri načrtovanju nosečnosti, medtem ko so povišane vrednosti pogosto prisotne pri sindromu policističnih jajčnikov. AMH se uporablja tudi za napoved odziva na kontrolirano ovarijsko stimulacijo v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Pomemben tudi izven obdobja načrtovanja nosečnosti
Določanje vrednosti AMH je smiselno tudi pri diagnostiki motenj spolnega razvoja pri otrocih ter pri spremljanju nekaterih tumorjev jajčnikov. Ker se njegova koncentracija z leti znižuje, lahko pomaga tudi pri oceni približevanja menopavzi. Kljub temu pa je treba poudariti, da AMH ne odraža kakovosti jajčnih celic in sam po sebi ne napove zanesljivo možnosti spontane zanositve, zato ga vedno interpretiramo v povezavi z drugimi hormonskimi in kliničnimi podatki.
Članek je promocijska vsebina. Nastal je v sodelovanju s podjetjem Synevo, ki je omogočilo pripravo vsebine. Del informacij temelji na gradivih in strokovnih vsebinah, objavljenih na spletni strani Synevo.
