Številne ženske se tekom življenja srečujejo z različnimi cikličnimi bolečinami, težavami z menstruacijo kot so izjemno močne ali nepredvidljive krvavitve in nelagodji v spodnjem predelu trebuha. Pogosto se te težave pripisujejo povsem običajnim hormonskim spremembam, čeprav so to lahko tudi znaki resnejših in obremenjujočih ginekoloških stanj, kot so endometrioza1 ali miomi2. Ker je marec mesec ozaveščanja o endometriozi, je to odlična priložnost, da spoznamo to pogosto povsem nepoznano in spregledano bolezen, katere simptomi lahko močno vplivajo na kakovost življenja in storilnost žensk.
Endometrioza prizadene približno 10 % (190 milijonov) žensk v rodni dobi po vsem svetu3. Gre za kronično bolezen, katere simptomi so izjemno hude bolečine zlasti med menstruacijo, kronične bolečine v medenici, težave z zanositvijo, napihnjenost in slabost, vrtoglavice in nezmožnost vsakodnevnih opravil. Endometrioza lahko vpliva na spolni odnos (bolečine, zmanjšan libido), odvajanje blata in/ali uriniranje ter duševno zdravje (nizka samopodoba, anksioznost, depresija)3.
Endometrioza: Ko so bolečine neznosne
To tkivo, ki ga imenujemo endometriotično tkivo, se odziva na hormonske spremembe v menstrualnem ciklu: pod vplivom hormonov raste in se lušči. Vse to povzroči vnetje, bolečino in brazgotinjenje. Endometrioza se najpogosteje pojavi v medenici, pri nekaterih ženskah pa tudi drugje v telesu, vključno s trebuhom in prsnim košem3.
Gre za stanje, pri katerem tkivo, podobno sluznici maternice, raste na drugih delih telesa4. Ko tkivo raste na napačnih mestih, lahko povzroči boleče simptome, ki ne vplivajo zgolj na menstrualni cikel, ampak tudi na vsakdanje življenje. Je odvisna od cikličnih hormonskih sprememb, zato se praviloma poslabša med menstruacijo. Nekatere ženske z endometriozo imajo težave z zanositvijo zaradi brazgotin in blokade jajcevodov4.
Najpogostejša mesta, kjer se lahko razvije endometrioza so prostor za maternico, miometrij (plast materične stene), jajčniki, peritonej oziroma potrebušnica in jajcevodi. Manj pogosta mesta so danka, mehur, črevesje, prepona, nožnica in pljuča4. Ginekologi endometriozo najpogosteje diagnosticirajo pri posameznicah, starih od 20 do 30 let.
Natančen vzrok bolezni še ni popolnoma razjasnjen. Strokovnjaki verjamejo, da ključno vlogo igrajo hormonsko neravnovesje, genetski dejavniki in imunske motnje1. Glede na to, da je endometrioza hormonsko odvisna bolezen, je njeno zdravljenje učinkovito prav s hormonskimi terapijami1.
- Trenutno ni zdravila, ki bi povsem pozdravil endometriozo3, obstajajo pa sodobna zdravila na recept, ki preprečijo širjenje te bolezni in močno zmanjšajo bolečine ali preprečijo zaplete, kot so prehod bolečin v kronično obliko ali širjenje tkiva. Navkljub temu, da je dostop do diagnoze in učinkovitega zdravljenja v Sloveniji dobro organiziran, pa v povprečju traja več kot 7 let do postavitve diagnoze. Največkrat je razlog povezanost s stigmo ‘normalnosti’ bolečine, zato ženske (pre)dolgo ne poiščejo pomoči, saj se sramujejo ali o težavah, povezanih z menstruacijo, težko spregovorijo.
- Zavedati se moramo, da je bolečina pri nekaterih ženskah lahko tako močna, da potrebujejo zdravniško pomoč, lahko povzroči slabost, bruhanje, drisko ali celo omedlevico. V najhujših primerih lahko težave trajajo tekom več dni v mesecu in izven obdobja menstruacije. Te ženske niso preobčutljive in bolečina je lahko resno opozorilo.
- Cilj hormonskega zdravljenja je znižati ravni estrogena, kar upočasni rast tkiva podobnega tkivu maternične sluznice (endometrija)5. Klinične študije kažejo, da več kot 70 % žensk zdravljenih s sodobnimi zdravili, ki vam jih predpiše ginekolog, opazi izrazito zmanjšano stopnjo bolečine ter izboljšano kakovost življenja5.
Če sumite, da imate endometriozo, poiščite nasvet ginekologa. Ta bo opravil pregled, ultrazvočno preiskavo rodil in po potrebi tudi predlagal nadaljnje preglede. Pomagal vam bo z zdravili ali pa vas bo napotil v specializirano ambulanto za endometriozo bodisi v Dnevni center za endometriozo v UKC Ljubljana ali Ambulanto za endometriozo v UKC Maribor.
Miomi: Ko so menstruacije močne
Miomi oziroma maternični fibroidi so benigne tvorbe v maternici. Pogosto se pojavijo v letih, ko je ženska sposobna zanositi in roditi, po menopavzi6 pa se lahko zmanjšajo7. Vedeti moramo, da miomi niso rak in se skoraj nikoli ne razvijejo vanj,prav tako niso povezani z večjim tveganjem za druge vrste raka v materničnem predelu8.
Miomi se razlikujejo po številu in velikosti. Lahko se pojavi kot eden ali več v različnih predelih maternice. Nekateri so nemalokrat celo premajhni, da bi jih videli z očmi, medtem ko drugi lahko zrastejo do velikosti grenivke ali celo več8.
V primeru, da miom postane zelo velik, lahko popači notranjost in zunanjost maternice. Nemalo žensk se sooča z miomi in tega morda sploh ne vedo, ker le-teh pogosto ne spremljajo simptomi. Najlažje jih odkrije ginekolog s pomočjo ultrazvoka8.
Omenili smo, da mnoge ženske z miomi nimajo nobenih simptomov. Več kot tretjina žensk pa opazi spremembe pri krvavitvah. Značilne so izrazito močne in nepredvidljive krvavitve, ki nezdravljene vodijo v slabokrvnost in splošno slabo počutje. Ženske so brez energije, težko načrtujejo dejavnosti, saj ne vedo, kdaj se bo krvavitev ponovno pojavila. Ženske posledično postanejo manj aktivne, izogibajo se druženju ali spolnim odnosom.
Moč in pogostost krvavitev je odvisna od lege znotraj maternice, velikosti in števila miomov. Simptomi se najpogosteje pojavijo v obliki močnih menstrualnih krvavitev ali bolečih menstruacijah, daljšem in pogostejšem mesečnem perilu, pritisku ali bolečini v medenici, pogostem uriniranju ali težav z uriniranjem, rastočim trebuhom in zaprtjem. Precej pogoste so tudi bolečine v trebuhu ali spodnjem delu hrbta ter bolečine med spolnim odnosom8.
Vzrok za nastanek miomov ni znan2. Znanstveniki ugotavljajo, da imajo vlogo za rast hormonske spremembe, predvsem pa ženska hormona estrogen in progesteron7.
Čas je, da prisluhnimo svojemu telesu
Mesec marec je mesec ozaveščanja o endometriozi in nas spodbuja, da se za trenutek ustavimo in da več pozornosti namenimo svojemu telesu. Pogosto prezremo njegove subtilne, a pomembne signale ter bolečino ali nelagodje sprejmemo kot nekaj običajnega. Endometrioza in miomi so lahko naši tihi spremljevalci, ki pomembno vplivajo na vsakodnevno življenje, vendar zaradi raznolikih in pogosto nespecifičnih simptomov ostaja dolgo neprepoznana. Obe bolezni označuje stigma ‘normalnosti’, saj sta povezani z mesečnim ciklusom. Zavedati pa se moramo, da ni normalno, da nas vsak mesec boli (potrebna zdravniška pomoč, protibolečinska sredstva) ali da izjemno močno krvavimo. Obe bolezni, če ostaneta nezdravljeni, napredujeta in mnoge ženske po nepotrebnem trpijo več let, preden poiščejo pomoč.
Prav zato je ključnega pomena, da se o tovrstnih težavah odkrito pogovarjamo, jih ne ignoriramo ter pravočasno poiščemo strokovno pomoč. Le z večjo ozaveščenostjo in razumevanjem lahko naredimo korak k boljšemu zdravju in kakovosti življenja. Posvetujte se z ginekologom.
- Gedeon Richter. (2025). ‘Endometrioza je ena najpogostejših, a tudi največkrat spregledanih ginekoloških bolezni.’ https://www.gedeonrichter.com/si/sl/objave/endometrioza
- Gedeon Richter. (2023). ‘Kaj so miomi in kako vplivajo na zdravje žensk?’ https://www.gedeonrichter.com/si/sl/objave/kaj-so-miomi-in-kako-vplivajo-na-zdravje-zensk
- WHO. (2025.) ‘Endometriosis.’ https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/endometriosis
- Cleveland Clinic. (2024). ‘Endometriosis.’ https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/10857-endometriosis
- Gedeon Richter. (2025). ‘Napredno zdravljenje endometrioze.’ https://www.gedeonrichter.com/si/sl/objave/2025-06-napredno-zdravljenje-endometrioze
- Prava ženska spet si (2026.) https://pravazenska-spet.si/
- Health Direct. (2026.) ‘Uterine fibroids.’ https://www.healthdirect.gov.au/uterine-fibroids
- Mayo Clinic. (2026.) ‘Uterine fibroids.’ https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/uterine-fibroids/symptoms-causes/syc-20354288
