V pradavnini so bile samonikle rastline ključni vir hrane in zdravil, zato so naši predniki dobro poznali, kaj je užitno, strupeno ali zdravilno. Danes se to znanje izgublja, saj se zanašamo predvsem na gojeno hrano, a spomini na nabiranje gob, regrata, bezga ali borovnic ostajajo del naše dediščine. Nabiralništvo nas povezuje z naravo, med seboj in z modrostjo preteklih generacij.
Zakaj je nabiralništvo vedno bolj pomembno?
Nabiralništvo ni le “iskanje hrane”. Je tudi način, da v naš vsakdan vključimo več gibanja, si uredimo ritem s sprehodom na svežem zraku, ter postanemo bolj pozorni na naravo, rastline ter kako se spreminjajo skozi letne čase.
Samonikle rastline lahko hranilno dopolnjujejo našo vsakdanjo hrano. Vključimo jih v preproste jedi, čaje ali namaze. Uporabimo jih lahko tudi za lajšanje blažjih težav, kot so to počele že naše babice.
Kaj so samonikle rastline?
Samonikle rastline so divje rastline, ki uspevajo brez človekove pomoči. Najdemo jih na travnikih, v gozdovih, ob poteh, na vrtovih ali celo med razpokami v pločniku. Mednje sodijo na primer regrat, kopriva, bezeg, čemaž, materina dušica in številne divje jagode. Nekatere so užitne, druge zdravilne, nekatere pa tudi strupene, zato je pri nabiranju pomembno dobro poznavanje rastlin.
Danes imamo na voljo veliko učinkovitih zdravil, ki nam pomagajo pri večjih težavah. A poznavanje zdravilnih rastlin je še vedno dragoceno znanje. Ravno zato so zanimive tudi za znanost. So vir novih spojin, ki jih raziskujejo za namen razvoja zdravil, tako so recimo iz izvlečkov vrbe razvili aspirin, ki deluje podobno vendar močneje.
Kaj je naravi prijazno nabiralništvo?
K nabiranju rastlin in plodov v naravi pristopimo spoštljivo:
- najprej razmislimo, koliko zares potrebujemo, da ne nabiramo več, kot bomo porabili,
- vedno pustimo precej rastlin, cvetov in socvetij,
- če je rastlina ali goba na rastišču edina, jo pustimo,
- redke ali občutljive vrste ne trgamo ali pobiramo.
Tako imajo živali hrano, rastline pa možnost razmnoževanja, hkrati pa smo ohranili rastišče tudi za prihodnja leta. Če bomo na primer odtrgali zadnjo arniko ali izkopali zadnji encijan, bo bitka za njun obstoj izgubljena. Zato zaščitene rastline raje občudujmo v naravi in jih ne nabiramo.
Kako začeti z nabiranjem?
- Začnite z malo vrstami. Izberite dve ali tri rastline, ki jih res dobro poznate, in jih zanesljivo določite.
- Spoznajte tudi “dvojnice”. Naučite se razlikovati med užitnimi, neužitnimi in strupenimi podobnimi vrstami.
- Izberite čisto okolje. Nabirajte stran od cest, škropljenih površin in pasjih sprehajališč.
- Nabirajte zmerno. Vzemite le toliko, kot boste porabili, in pustite dovolj tudi za naravo.
- Rastline hitro uporabite ali pravilno shranite. Sveže so najboljše, zato jih doma čim prej predelajte.
- Naj nabiranje postane ritual. En sprehod na teden je odličen začetek.
- Oprema naj bo preprosta. Košarica, škarjice in rokavice so vse, kar potrebujete.
- Učite se skupaj. Na sprehodu opazujte, katere rastline že poznate, doma pa jih še enkrat skupaj preglejte.
- Vzemite si čas. Za pregled in pripravo rastlin si ga rezervirajte vnaprej, da bo izkušnja mirna in prijetna.
Kako lahko nabiralništvo postane družinska učilnica v naravi?
Na nabiralniški sprehod se lahko odpravimo tudi z otroki ali v skupini. Takšna izkušnja otrokom ponuja več kot le nabiranje šopkov – spodbuja jih k opazovanju, raziskovanju in postopnemu razumevanju rastlin, ki jih srečujemo v naravi.
Sčasoma lahko aktivno sodelujejo tudi pri pripravi preprostih izdelkov, kot je bezgov sirup, ter tako nadgrajujejo svoje znanje z neposredno izkušnjo.
Koristno je, da rastišča fotografiramo in si ustvarimo lastno »osebno rastlinsko enciklopedijo«, ki nam pomaga pri utrjevanju prepoznave. Pomembno je, da nabiralništvo postane redna praksa in ne enkraten projekt.
Kako nabirati varno in z užitkom?
Poudarek naj bo na pozornem opazovanju ter učenju prepoznavanja značilnosti rastlin – oblike listov, stebel, cvetov in vonja. Najvarnejši in hkrati najučinkovitejši način spoznavanja rastlin je učenje ob izkušenem poznavalcu, na vodeni ekskurziji oziroma delavnici.
Kaj narediti z nabranimi rastlinami?
Iz nabranega naredite čaj, sirup ali preprost namaz. Nekateri rastline radi vključijo tudi v osvežilne napitke.
Kaj lahko nabiramo v marcu in zgodaj spomladi?
Čemaž je lahko zamenjati s podobnimi, a strupenimi rastlinami, zato je nujno da rastline dobro poznamo ter prepoznamo tudi podobne rastline.
Marec je čas prvega zelenja. Takrat so listi še nežni in brez grenčin.
V tem obdobju so pogosto aktualni:
- mladi listi regrata,
- poganjki koprive,
- šparglji,
- pokažejo se tudi smrekovi vršički.
Začne se tudi sezona čemaža, ki je zelo priljubljen med nabiralci, vendar ga je tudi lahko zamenjati s podobnimi zelo strupenimi rastlinami (čmerika, jesenski podlesek, šmarnica, …). Ravno zato je nujno, da rastline poznamo, ter dobro poznamo tudi podobne rastline.
