Lepo pozdravljeni,

sin je v nedeljo zbolel za noricami – prvi mehurčki in vročina. V otroštvu sem norice potrjeno prebolela (24 let nazaj) – tipičen potek in potem tudi okužila mlajšega brata. Kljub temu smo iz čiste previdnosti preverili IGG protitelesa, ki so bila negativna (pod mejno vrednostjo). Danes sem prejela infuzijo protiteles imunoglobuline VZV (2000Ei). Torej 4. dan od stika z mehurčki.

Res me zelo skrbi, saj v primeru, da zbolim to skoraj zagotovo sovpada z najbolj rizičnim oknom za pojav perinatalnih noric, ki se jih vsi bojimo (5 dni lred porodom, 2 dni po porodu). Kakšna je verjetnost, da zbolim in seveda ali ta protitelesa že zdaj ščitijo dojenčka? Skrbi me posledic.

Prebrala sem, da je možno, da zbolim nespecifično oz komaj zaznavno, z le nekaj noricami. V tem primeru me skrbi, da bi jih spregledali, a bi vseeno okužila novorojenčka. Bi bilo na podlagi tega smiselno, da on v vsakem primeru prejme zaščito takoj po rojstvu?

Ali je kljub nizkim igg vseeno mozno, da moje telo odigra zadostno zaščito, da ne zbolim?

Iskreno sem šokirana, saj najprej sploh ni bilo v planu preverjati protitelesa, saj so starši do datuma natančno prepričani, kdaj sem jih prebolevala…

Hvala za odgovor in lep dan želim!

Se opravičujem za zamudo pri odgovoru in upam, da bo moje pisanje kaj uporabno.

Prebolele norice vedno (razen pri imunsko oslabljenih) pustijo odpornost – in pri tem raven imunoglobulinov G, ki jo določamo desetletja po okužbi, ni nujno visoka. Lahko so celo pod mejo detekcije – a hitro porastejo, ko – če pridemo v stik z virusom. Če ste torej norice v otroštvu res preboleli, se nimate česa bati – in je bila dodana pasivna zaščita (s hiperimunimi protitelesi, ki prehajajo posteljico in ščitijo plod) le še “češnjica” na torti, ki vas čaka – rojstvo zdravega sorojenca/ke bratcu, ki vas je res spravil v paniko.

In tudi če bi nepričakovano, res nesrečno zboleli prav okrog poroda, imamo uspešne možnosti zdravljenja novorojenčka – z imunoglobulini in virostatiki.

Vse dobro vam želim,

Se opravičujem, ker pišem pod že odprto temo, ampak ne znam odpreti nove teme.

Imam punčko staro leto in pol. Zanima me, do koliko je normalen razpon srčnega utripa? 2x so naju že opozorili, da ima malenkost čez mejo (na pregledih ima med 130 celo do 170). Na sistematiki je imela od 118 do 128, takrat je bila malo boljše volje. Vendar tudi doma, ko merim, utrip med 136 in 150 (npr.če gleda risanke, sedi, se igra). V spanju ima do 110. Saturacijo ima ponavadi 99, 98, zdaj ko preboleva RSV in bronhiolitis 95.

Bi me moralo kaj skrbeti? Jaz se vam vnaprej zahvaljujem za odgovor.

Lp

Na hitrost srčnega utripa pri malčku vpliva veliko dejavnikov – in je tudi razpon normalnega zelo velik (80 – 180/min.). Je pa nujno spremljati, ali gre le za občasne dvige (ob razburjenju, telesni aktivnosti) ali pa gre za stalno višjo frekvenco – ki je večinoma posledica slabokrvnosti.

Zgolj za varnost, miren spanec pa svetujem, da se obrnete na dekličinega pediatra, ki bo najbolje presodil, ali bi bile morda koristne še kakšne dodatne preiskave (merjenje krvnega tlaka, hemogram, celo pregled pri kardiologu, UZ srca, 24-urno monitoriranje srčnega utripa).

Lep pozdrav,

Hvala za odgovor. Zanima me pa še, če ima v spanju cca 110 je to v redu? Čez dan pa ko se giba pa tudi ko sedi med 130-150?

Samo še to dodam: zdaj sem ji merila, je oksimeter kazal saturacijo povsem normalno-99, utrip pa med 120-135. Trenutno sedi in priznam, sem ji prižgala risanko, zato, da lahko v miru izmerim.

Ješča ravno ni, pogosto je bolna in takrat je apetit na nuli. Zadnje čase se pa sploh izogiba mesu, sadju in zelenjavi, tako da me kakšna slabokrvnost niti ne bi presenetila (s hrano se matramo že več kot 4 mesece). Glede utripa sem že govorila z njeno zdravnico, pravi, da je ok, me pa vseeno skrbi.

Hvala vam še enkrat. Lp

Ni kaj dodati. Razen, da se strinjam z njeno zdravnico in da je vse, kar pišete, ok zanjo.

Celo tisto o neješčnosti me ne preseneča. In kar seveda nima prav nobene povezave s srčnim utripom. Ker mora biti slabokrvnost že kar pomembna, da se odrazi s tahikardijo. In pride pred povečanjem srčnega utripa (kasen znak) utrujenost, zaspanost, nezanimanje (celo za risanke)…

Kar pa se mi pa zdi malce neobičajno, je merjenje SaO2 – ni pogosto, da imajo starši zdravih dojenčkov in malčkov doma pulzni oksimeter in da otroku preverjajo vrednosti… Tudi če delajo v zdravstvu.

Pozdrav,

Oksimeter imamo, ker je bila nedonošena in imela težave s saturacijo na začetku.

Hvala vam še enkrat za odgovor. Lep pozdrav

No, sedaj vam je lahko bolj v breme, če se preveč ozirate nanj. Kup nenatančnih meritev, ki vas lahko spravljajo v paniko 🙂

Srečno!